Spletni iskalnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Redakcija 2959839 uporabnika 93.103.111.45 (pogovor) razveljavljena |
m - nepotreben <br>, - prazne vrstice |
||
Vrstica 1:
{{slog}}
'''Spletni iskalnik''' (tudi ''[[internet]]ni iskalnik'') je namenjen iskanju informacij na [[splet | spletu]] in [[FTP ]] [[strežnik | strežniku]], katerih iskalni izidi so običajno prikazani v obliki seznama. Informacije so lahko sestavljene iz [[spletna stran | spletne strani]], slik in drugih podakovnih oblik. Nekateri iskalniki prikažejo informacije s pomočjo [[podatkovno rudarjenje | podatkovnega rudarjenja]], ki so dostopne v [[podatkovna baza | podatkovnih bazah]] ali [[spletni adresar | spletnih adresarjih]]. V nasprotju z spletnimi adresarji, ki jih vzdržujejo ljudje, spletni iskalniki delujejo s pomočjo [[algoritem | algoritmov]] oziroma kombinacijo algoritmov in človeškega vnosa.
Iskanje informacij po spletnem prostoru lahko delimo tudi po geografskih razsežnostih: iskanje po svetu ([[Google]]), iskanje po posamezni državi ([[Najdi.si]]) ali pa lokalno iskanje ([[Raziskovalec.com]]). Pogosto so tudi [[spletni imenik]]i napačno imenovani iskalniki; od njih se razlikujejo po tem, da iščejo po vnaprej pripravljenih straneh s kratkim opisom. Spletni iskalniki namesto tega uporabljajo sezname vsebine, ki jih samodejno generirajo algoritmi za branje spletnih vsebin (t.i. ''pajki''). Rezultate iskanja oboji predstavljajo v obliki seznama zadetkov, ki vsebuje povezave do najdenih spletnih strani, večpredstavnostnih [[datoteka|datotek]], lokacij na zemljevidu ipd.
Vrstica 12 ⟶ 13:
# Najdi le strani, ki so napisane v določenem formatu ([[HTML]], doc, ppt, xls, ...),
# Najdi le strani, ki so bile spremenjene v določenem obdobju
== Zgodovina treh najbolj uporabljenih iskalnikov ==
=== Yahoo ===
[[Januar|Januarja]] leta [[1994]] sta [[Jerry Yang]] in [[David Filo]] podiplomska študenta [[elektrotehnika | elektrotehnike]] na [[Univerza Stanford | Univerzi Stanford]] ustanovila spletno stran z imenom ''David in Jerryev vodnik po svetovnem spletu''. To je bil imenik drugih [[spletna stran | spletnih strani]], organiziranih v hierarhijo, v nasprotju z iskalniki, ki indeksirajo strani. Aprila 1994, je bil ''David in Jerryev vodnik po svetovnem spletu preimenovan v ''Yahoo''. Ime Yahoo je kratica za »Še en hierarhično naravnan ponudnik upravljanja podatkov« (angleško ''Yet Another Hierarchical Officious Oracle''). Yahoo.com [[domena]] je bila ustanovljena 18. januarja leta 1995. Nato se marca leta 1995 vključila v posel in srečala z več deset kapitalisti [[Silicijeva dolina | Silicijeve doline]]. Na kar so se aprila leta 1995 dogovorili za financiranje Yahooja z začetno naložbo v višini skoraj 2 milijona dolarjev. Yahoo je bil tako zelo uspešna mednarodna nevladna organizacija, katera je imela aprila leta 1996 skupno 49 zaposlenih.
Danes je Yahoo ena izmed vodilnih globalnih internetnih komunikacij, trgovin ter hkrati medijsko podjetje, katero ponuja celovito mrežo storitev za več kot 345 milijonov primerkov vsak mesec po vsem svetu. Kot prvi spletni navigacijski vodnik po spletu, je www.yahoo.com vodilni vodnik v smislu prometa, oglaševanja, gospodinjstva, kateri dosega poslovne uporabnike. Yahoo je številka 1 blagovnih znamk na internetu in hkrati doseže največje občinstvo po vsem svetu. Podjetje ponuja spletno poslovanje in podjetniške storitve, zasnovane za povečanje produktivnosti. Leta 2000 je Yahoo pričel uporabljati Google za rezultate iskanja. V naslednjih štirih letih so razvili svojo iskalno tehnologijo, katero so začeli uporabljati leta 2004. Yahoo je prav tako prenovil svoje poštne storitve, s čimer se je začelo tekmovanje z Google Gmail v letu 2007. Družba se je borila do 2008, z nekaterimi velikimi odpuščanji. Istega leta meseca februarja so pri [[Microsoft]] Corporation naredili nenaročeno ponudbo za prevzem Yahoo-ja za 44.6 billionov dolarjev. Ponudbo so s strani Yahooja nato uradno zavrnili za kar so trdili, da jih ''znatno podcenjujejo'' ter, da ta poteza ni bila v interesu njihovih delničarjev. Tri leta kasneje je imel Yahoo borzno kapitulacijo za 22.24 billionov. Januarja 2008 je soustanovitelja Jerrya Yanga nadomestil Carol Bartz. <ref>{{navedi splet |url=http://docs.yahoo.com/info/misc/history.html | title=The History of Yahoo! - How It All Started... |accessdate=2011-05-01 |format=HTML }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://en.wikipedia.org/wiki/Yahoo#History_and_growth | title=Yahoo: History and Growth |accessdate=2011-05-01 |format=HTML }}</ref>
=== Google ===
Vrstica 25 ⟶ 24:
Page in Brin sta skupaj delala na iskalniku [[Back Rub]] od leta 1996, vendar pa sta dobila vzpodbudo od soustanovitelja [[Yahoo | Yahooja]] [[David Filo | David Fila]] in se odločila, da leta 1998 ustanovita podjetje, katerega začetki so se pričeli v prijateljevi garaži.
Takrat je bil Google še v [[alfa faza | alfa fazi]], število indeksiranih strani je bilo samo 25 milijonov, dnevnih iskanj pa je bilo 10,000. Popularnost iskalnika se je višala predvsem z ustnim izročilom ter z vračanjem obiskovalcev, saj so bili ti zadovoljni z rezultati iskanj.
Google je napravil velik korak naprej leta 2000, ko je zamenjal [[Inktomi]] kot ponudnika dodatnega iskanja na [[Yahoo | Yahooju]]. Za tem je ponudil iskanje še [[AOL | AOLu]], [[Netscape | Netscapu]], [[Freeserve | Freeserveu]] ter [[BBC | BBCju]]. To je Googlu dalo izjemno pokritost iskanj. Posledično mu je narastel ugled in kmalu je postal eden najbolj zanesljivih in natančnih iskalnikov.
Kljub prekinitvi sodelovanja z [[Yahoo | Yahoojem]] leta 2004 je Google še povečal svoj vpliv na [[internet | internetu]]. Globalno dominacijo so povečali z razvojem lokalnih verzij iskalnika. Aktivno je razvijal tudi različna iskanja kot so iskanje novic, slik, izdelkov [[Froogle | (Froogle)]] in lokalna iskanja. Usmeril se je v to, da postane glavni ponudnik računalniških storitev in iz prestola vrže Microsoft. V ta namen so razvili produkte kot so e-poštno storitev [[gmail]], [[Google earth]], [[Google talk]] ([[VoIP]] storitev), [[Google base]] in [[Google book search]].
Google je vsekakor postal sinonim za iskanje, poleg tega pa ima tudi mesto v slovarju za glagol »to google«. Širjenje in integracija različnih Googlovih storitev ga je naredila dominantnega v [[splet | spletnem]] trgu. Za mnoge strani pa je Google glavni vir obiskovalcev in je tako glavna tarča za rangiranje, saj ob dobri poziciji na iskalniku dobiš občutno več obiska na spletno stran. <ref>{{navedi splet |url=http://www.websearchworkshop.co.uk/google_history.php|title=Google: a brief history of the Google search engine |accessdate=2011-04-28 |format=HTML }}</ref>
=== Bing ===
Bing (predhodno poimenovan »Live Search, [[Windows Live Search]], [[MSN]] Search«) je trenutni Microsoft-ov spletni iskalnik (oglaševan kot ''motor odločitve''). Predstavil ga je Mikrosoftov glavni izvršni direktor 28. maja leta 2009, na konferenci ''Vse digitalne stvari v San Diegu''. V celoti se je na spletu pojavil 3. junija leta 2009, predhodno verzijo so pa predstavili 1. junija leta 2009, na kar je v prvih tednih Bing uspešno pridobival tržni delež. Pomembne spremembe vključujejo zapisovanje iskalnih poizvedb v realnem času, tako kot so vnesene in tako je bila dodana lista sorodnih iskanj, ki bazira na semantični oziroma pomenski tehnologiji iz [[Powerset | Powerseta]], ki ga je Microsoft kupil leta 2008. Leta 2009, natančneje 29. julija sta Microsoft in Yahoo oznanila dogovor, s katerim bo Bing poganjal Yahoojev iskalnik.
[[MSN]] iskalnik je bil prvič lansiran jeseni leta 1998 in je uporabljal iskalne zadetke iz [[Inktomi | Inktomija]]. V začetku leta 1999 je [[MSN]] iskalnik lansiral različico, ki je prikazovala oglase iz [[Looksmarta]], kateri so bili pomešani skupaj z zadetki iz [[Inktomi | Inkomija]], razen kratkega obdobja leta 1999, ko so namesto teh uporabljali zadetke iz [[AltaVista | AltaViste]]. Od takrat je Microsoft nadgradil [[MSN]] iskalnik in s tem omogočil lasten vgrajen iskalnik rezultatov in indeks, ki se posodablja tedensko ali celo dnevno. Nadgradnja se je začela kot beta program novembra leta 2004 (na podlagi več letnih raziskav) in prišla iz bete februarja leta 2005.
Prvi javni beta [[Windows Live Search]] je bil predstavljen 8. marca leta 2006, s dokončno sprostitvijo 11. septembra leta 2006 ter s tem nadomestil [[MSN]] iskalnik. Kot prizadevanje za ustvariti novo identiteto iskanja Microsoft-ovih storitev, je bil Live Search uradno nadomeščen z Bing-om 3. junij leta 2009. Tako sta se [[Microsoft]] in Yahoo dogovorila za 10- letno sodelovanje, v katerem bo Yahoo iskalnik nadomeščen z Bingom. <ref>{{navedi splet |url=http://bingwebmaster.com/bing-history.html | title=Bing history |accessdate=2011-05-01 |format=HTML }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://en.wikipedia.org/wiki/Bing_%28search_engine%29#MSN_Search | title=Bing search engine|accessdate=2011-05-01 |format=HTML }}</ref>
== Delovanje spletnega iskalnika ==
Spletni iskalniki so dokaj kompleksni programi. Če na kratko povzamemo, so sestavljeni iz treh delov:
* Spletni robot ali pajek (angleško »web crawler« oz. »spider«), ki išče in zapiše spletne strani v svojo bazo.
* Indekser ali kazalnik (angleško »indexer«), ki indeksira vsako besedo na posamezni spletni strani in jo shrani v poseben register, kjer so povezane besede in spletne strani.
* Iskalni procesor (angleško »query processor«), ki primerja vaše iskalne nize z registrom shranjenih besed in predlaga najbolj ustrezno spletno stran.
[[Spletni robot |Spletni roboti]] oz. pajki so neke vrste izvidniki za spletne iskalnike, z namenom iskanja in odkrivanja spletnih strani na [[internet | internetu]]. Ko [[spletna stran | spletno stran]] najdejo, se vklopijo indekserji oz. kazalniki, ki indeksirajo najdeno [[splet | spletno]] mesto. Tehnično [[spletni robot | spletni roboti]] delujejo tako, da pošljejo spletnim [[strežnik | strežnikom]] ukaz oz. željo za spletno stran, ki jo dotični [[strežnik]] [[gostvanje | gosti]], jo posnamejo in pošljejo kazalniku v nadaljnjo obravnavo. Pajki tako tudi iščejo različne spletne povezave ([[HTML | HTMLjeva]] [[Nadbesedilo | nadbesedila]] in tako sprotno pridobivajo nove [[spletni naslov | spletne naslove]] za obdelavo. [[Administrator | Administratorji]] se teh nezaželjenih robotov lahko ubranijo s posebnimi [[program | programi]] oz. ukazi (kot so robots.txt), v katerem je HTML koda, ki robotu prepove oz. mu prepreči pridobitev povratne informacije o [[spletno mesto | spletnem mestu]]. Drugače pa lahko vsak administrator prijavi svojo spletno stran preko iskalnika, kjer nato iskalnikov robot pregleda listo dodanih spletnih strani in jih tako indeksira.
Indekserji oz. kazalniki od [[spletni robot | spletnih robotov]] prejmejo celotne spletne strani v obdelavo, kjer indeksirajo oz. shranijo vsako besedo, ki se pojavi na obdelanem [[spletno mesto | spletnem mestu]]. Besede se shranijo v obratnem vrstnem redu abecedno. Vsak indeks ima eno besedo, seznam dokumentov kjer se dotična beseda pojavi in v nekaterih primerih tudi lokacijo v tekstu, kjer se ta beseda nahaja. Za boljše, natančnejše in hitrejše iskanje, spletni iskalniki eliminirajo besede kot so »in«, »za«, »pri«, »je«, katere poimenujejo »odvečne besede« oziroma angleško: [[:en:stop words | stop words]]. Te besede so nepomembne pri iskanju, zato jih lahko varno prezrejo v primeru iskanja.
Iskalni procesor je najbolj sofisticiran sistem znotraj spletnega iskalnika. Tehnično vsebuje nekaj nivojev, kot so uporabniški vmesnik za iskanje (polje za vpis iskane besede), nadaljnje [[podprogram]], ki oceni vpisano iskalno besedo in jo primerja z bazo kazalnika in relevantnimi dokumenti in jo nato prikaže v vmesniku, ki uporabniku izpiše predlagane [[spletna stran | spletne strani]]. Polje za vpis iskalne besede in uporabniški vmesnik za prikaz najdenih rezultatov se od enega spletnega iskalnika do drugega razlikujejo predvsem v točnosti in dodatnih funkcijah (angleško ''advanced search options''), ki s pomočjo drugih nivojev še dodatno filtrirajo iskane spletne besede in tako lahko ponudijo še bolj točne rezultate. Največja razlika med načini iskanja v različnih spletnih iskalnikih se kaže v postopkih računanja relevantnosti iskane besede. Večina jih računa na podlagi [[statiskika | statistične]] obdelave besed, drugi jih filtrirajo na podlagi drugih spletnih povezav, ki kažejo na iskano besedo in tako na iskano spletno stran. Ti postopki so zapisani v [[algoritem | algoritmih]]. Administratorji spletnih iskalnikov vseskozi nadgrajujejo in spreminjajo algoritme, ki izvajajo preračunavanje relevantnosti besed in tako jim omogočajo še večjo natančnost. <ref>{{navedi knjigo | last=Sherman | first=Chris. | authorlink=Sherman Chris. | year=2001 | coauthors=Gary Price | title=[[The invisible Web: Uncovering information sources search engines can 't see | The invisible Web: Uncovering information sources search engines can 't see (poglavje 2, str. 48-67)]] | language= angleško | editor = John B. Bryans | publisher = Thomas H. Hogan, Sr.}}</ref>
== Primerjava spletnih iskalnikov v tabeli po določenih kriterijih ==
Vrstica 55:
|-
| Pozitivne lastnosti || Hitrost, rangiranje relevantnih zadetkov, uporabniki lahko razlikujejo med oglasi || Rangiranje po pomembnosti zadetka, prilagodljivost uporabniku || Rangiranje po pomembnosti zadetka, zelo prilagodljiv, bližnjice za pogosta iskanja
|-
| Negativne lastnosti || Pomanjkljivi zadetki || Omejene iskalne lastnosti || Precejšna nepreglednosti zaradi strjenega vmesnika
|-
| Poglobljeno iskanje zadetkov || Da || Ne|| Da
|-
Vrstica 72 ⟶ 70:
| Interaktivna domača stran s strani ponudnika spletnega iskanja || Ne || Ne || Da
|-
| [[Elektronska pošta | Elektronski poštni]] predal || Da (mail.google)|| Ne || Da (Yahoo-mail)
|-
| Prilagajanje spletnega iskanja || Ne || Ne || Da (Yahoo!Preference)
|-
| Varno iskanje (opozarjanje na [[virus | viruse]], [[nadležna pošta]], [[spyware | spyware]])|| Da (SearchScan)|| Ne || Da (SearchScan)
|-
| |||