Juan Manuel Fangio: Razlika med redakcijama

Fangio, z vzdevkom '''El Maestro''', je dominiral v prvem desetletju [[Formula 1|Formule 1]]. Osvojil je pet naslovov svetovnega prvaka s štirimi popolnoma različnimi moštvi - [[Alfa Romeo]], [[Maserati]], [[Mercedes-Benz|Mercedes]] in [[Scuderia Ferrari|Ferrari]], kar za zdaj ni uspelo nobenemu drugemu dirkaču, štiri zaporedne naslove prvaka in štiriindvajset prvenstvenih zmag, na vsega dvainpetdesetih prvenstvenih dirkah Formule 1. Ti dosežki ga uvrščajo med najboljše dirkače v [[zgodovina Formule 1|zgodovini Formule 1]].

 

 

==Pred Formulo 1==

 

===1950-1951===

Za premierno sezono svetovnega prvenstva Formule 1, {{F1|1950|sezono}}, se je Fangio pridružil moštvu [[Alfa Romeo]], kjer sta dirkala tudi [[Giuseppe Farina]] in [[Luigi Fagioli]]. Tudi zaradi manjšega števila konkurenčnih dirkalnikov po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], se je dirkalnik [[Alfa Romeo 158/159 Alfetta|Alfetta]] izkazal za dominantnega. Fangio je zmagal na vseh treh dirkah, ki jih je končal, Velikih nagradah [[Velika nagrada Belgije 1950|Belgije]], [[Velika nagrada Monaka 1950|Monaka]] in [[Velika nagrada Francije 1950|Francije]], toda odločitev je padla na zadnji dirki za {{Vn|Italije|1950}}, ker je Fangio po [[najboljši štartni položaj|najboljšem štartnem položaju]] in [[najhitrejši krog|najhitrejšem krogu]] odstopil zaradi okvare menjalnika, in skupno ga je premagal Farina s tremi zmagami in četrtim mestom.<ref name=officialsiteprof/> V sezoni 1950 je Fangio nastopil še na osmih neprvenstvenih dirkah ter dosegel štiri zmage, na dirkah [[Grand Prix de Pau 1950|Grand Prix de Pau]], [[Velika nagrada Sanrema 1950|Velika nagrada Sanrema]], [[Grand Prix des Nations 1950|Grand Prix des Nations]] in [[Velika nagrada Pescare 1950|Velika nagrada Pescare]], ter še dve drugi mesti.<ref name="Racing Database"/> Tudi v naslednji [[Formula 1 sezona 1951|sezoni 1951]] je Fangio dosegel tri zmage na dirkah za Veliko nagrado [[Velika nagrada Švice 1951|Švice]], [[Velika nagrada Francije 1951|Francije]] in [[Velika nagrada Španije 1951|Španije]], odločitev o naslovu je ponovno padla na zadnji dirki, toda tokrat je postal prvak Fangio s prednostjo šestih točk pred [[Alberto Ascari|Albertom Ascarijem]].<ref name=officialsiteprof/>

 

===1956-1958===

V [[Formula 1 sezona 1956|sezoni 1956]] je Fangio prestopil k [[Scuderia Ferrari|Ferrariju]], kjer je zamenjal smrtno ponesrečenega Ascarija. S tremi zmagami in dvema drugima mestoma na sedmih dirkah je osvojil še svoj četrti naslov prvaka. Na zadnji in odločilni dirki za naslov prvaka za [[Velika nagrada Italije 1956|Veliko nagrado Italije]], je bil Fangio po okvari svojega dirkalnika že v izgubljenem položaju, toda nesebično mu je svoj dirkalnik odstopil moštveni kolega [[Peter Collins]], tako da sta si razdelila točke za drugo mesto na dirki, Fangio pa je osvojil naslov prvaka tri točke pred [[Stirling Moss|Stirlingom Mossem]]. Ob tem je zmagal še na neprvenstvenih dirkah za {{Vn|Buenos Airesa|1956}} in {{Vn|Sirakuz|1956}}.<ref name="Racing Database"/>

[[Slika:Maserati 250F (Juan Fangio).jpg|thumb|350px|Fangiev [[Maserati 250F]], s katerim je osvojil svoj peti in zadnji naslov prvaka]]

V naslednji [[Formula 1 sezona 1957|sezoni 1957]] se je vrnil k Maseratiju, kjer je dirkal z znamenitim dirkalnikom [[Maserati 250F|250F]], s katerim je dirkal že v prvi polovici sezone 1954. Sezono je začel odlično z zmagami na prvih treh dirkah sezone, nato pa je na dirki za [[Velika nagrada Velike Britanije 1957|Veliko nagrado Velike Britanije]] zaradi okvare motorja odstopil. Nato je prišla njegova najznamenitejša dirka za [[Velika nagrada Nemčije 1957|Veliko nagrado Nemčije]], kjer je z najboljšega štartnega položaja štartal slabo in padel na tretje mesto za oba Ferrarija [[Mike Hawthorn|Hawthorna]] in [[Peter Collins|Collinsa]], toda že v tretjem krogu se je prebil v vodstvo. Nato je v trinajstem krogu ob prednosti pol minute zapeljal na postanek v bokse, ki se je ponesrečil, in Fangio se je vrnil na stezo 50 sekund za Ferrarijema. S stalnim postavljanjem najhitrejših krogov, končni v dvajsetem krogu je bil kar enajst sekund hitrejši od konkurence, je le dva kroga pred koncem dirke ujel Ferrarija in ju prehitel, ter s prednostjo treh sekund zmagal in si s tem že zagotovil svoj peti naslov prvaka. Ta vožnja Fangia velja za eno najboljših v [[Zgodovina Formule 1|zgodovini Formule 1]].<ref name=officialsiteprof/>

==Popolni rezultati Formule 1==

([[:Predloga:Legenda rezultatov dirkačev F1|legenda]]) ('''odebeljene''' dirke pomenijo [[najboljši štartni položaj]], ''poševne'' pa [[najhitrejši krog]])

! Leto

! Moštvo