Svetlobno onesnaženje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.6.3) (robot Dodajanje: hr:Svjetlosno zagađenje |
m slog AWB |
||
Vrstica 3:
[[Evropa|Evrope]] ponoči.<br /> V [[Belgija|Belgiji]] osvetljujejo [[avtocesta|avtoceste]] zaradi povečanja varnosti.]]
'''Svetlôbno onesnáženje''' pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja. Med drugim povzroča zdravstvene težave, onemogoča vidnost [[zvezda|zvezd]] v mestih, moti [[astronomija|astronomska]] opazovanja, trati [[energija|energijo]] in moti [[ekosistem|ekološke sisteme]]. Od 80-tih let [[20. stoletje|20. stoletja]] se razvija javno gibanje proti svetlobnem onesnaževanju - [[gibanje za temno nebo]], ki si prizadeva za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja. Področje zunanje razsvetljave je tudi v vse več državah urejeno z zakoni. V Sloveniji imamo v ta namen od leta 2007 [Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja][http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200781&stevilka=4162].
Svetlobno onesnaževanje je stranski učinek [[industrija|industrijske]] [[civilizacija|civilizacije]], predvsem pa je zanj krivo neustrezno projektiranje, pomanjkanje stroke in ne-ozaveščenost tistih, ki se ukvarjajo z zunanjo razsvetljavo. K problemu pretirane razsvetljave dodajajo svoje tudi nizke cene električne energije in naprav za osvetljevanje oz. napačna davčna politika.
'''Definicija'''
Vrstica 17:
Svetlobni snopi<br />
Oglaševalski objekti<br />
Previsoki nivoji osvetlitve
Posebej škodljiva je uporaba neusmerjenih svetil, na primer svetil, ki enako svetijo v nebo kot v tla. K svetlobnemu onesnaženju zlasti prispeva osvetljevanje, hoteno ali nehoteno, usmerjeno poševno navzgor. Poševni žarki najdlje potujejo skozi ozračje in imajo veliko možnosti, da se odbijejo od delcev v ozračju, kar povzroča nočni sij nad mesti in drugimi močnimi viri svetloba ter povzroča bleščanje. Zato je za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja pomembno, da svetilke svetijo 0 % nad vodoravnico. Navpični žarki najhitreje zapustijo ozračje in imajo manj možnosti za [[sipanje]].
'''Nepotrebno osvetljevanje'''
Vrstica 27:
'''Posledice'''
<br />Energetska potratnost
Nezasenčene svetilke v nebo pošiljajo več svetlobe kot je potrebno. To pomeni, da za nepotrebno svetlobo tudi proizvedejo energijo, pri tem pa ustvarjajo okoljske stroške, vključno z emisijami CO2.
<br />Okoljska škoda
Naravni ritem dneva in noči je nujno potreben za normalno delovanje večino živega sveta. Od metuljev, ptic, netopirjev, želv, žuželk in drugih vrst živali potrebuje temo oz. zvezde na nebu za orientacijo, izpolnjevanje prehranjevalnih potreb, parjenje ipd. Prekomerna umetna svetloba v nočnem času v nekaterih ekosistemih že resno ogroža posamezne vrste.
<br />Zdravstvena tveganja
Naravni bioritem dneva in noči je izrednega pomena za človekovo zdravje. Vnos svetlobe v nočnem času med spanjem prekine tvorbo melatonina, zaščitnega onkostatičnega hormona in antioksidanta. Vse več dokazov potrjuje hipotezo, da je zmanjšano nastajanje melatonina vzrok za povečano pogostnost pojavljanja raka na prsih, prostati in debelem črevesu. Motnje spanja povzročajo so tudi eden izmed poglavitnih vzrokov in simptomov depresij.
Vrstica 47:
<br />Estetske<br />
Vsiljevanje svetlobe v naravno nočno okolje v večini primerov kvari krajino, kjer je noč ravno tako posebna.
Največje svetlobno onesnaženje se pojavlja v razvitih industrijskih deželah.
Vrstica 54 ⟶ 53:
* [http://www.temnonebo.org/pmwiki.php?n=Posledice.SocioloKe Janez Pezelj: Svetlobno onesnaženje v luči antropocentričnega premisleka]
* [http://www.temnonebo.org/pmwiki.php?n=Pobuda.AktivnostiDrzavnizbor Javna predstavitev mnenj o svetlobnem onesnaževanju okolja, 23. aprila 2001, Državni zbor RS]
* [http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=711 Andrej Guštin: Izgubljene zvezde nad Slovenijo, GEA, maj 2006, fotografije!]
* [http://www.temnonebo.org Pobuda za temno nebo]
| |||