Redakcija: 20:12, 21. februar 2011 uredi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m slog ← Starejše urejanje		Redakcija: 18:52, 20. maj 2011 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m slog AWB Novejše urejanje →
Vrstica 3: == Geografija == Dalmacijo sestavljajo [[obala]], pokrajina v notranjosti in [[otok]]i. Sega od sredine otoka [[Pag]]a in [[reka\|reke]] [[Zrmanja\|Zrmanje]] na [[sever]]ozahodu do [[~~Rt\|rta~~rt]]a [[Rt Oštra\|Oštra]] pri vhodu v [[Boka Kotorska\|Boko Kotarsko]] na jugozahodu. Od notranjosti ločijo Dalmacijo visoke [[Kras\|kraške planote]]. Obala spada med najbolj členovite v [[Evropa\|Evropi]], ob njej pa je veliko otokov. Obala in otoki so razdeljeni na [[Severna Dalmacija\|Severno]], [[Osrednja Dalmacija\|Osrednjo]] in [[Južna Dalmacija\|Južno Dalmacijo]]. Dalmacija je trenutno razdeljena na štiri okrožja, katerih glavna mesta so [[Zadar]], [[Šibenik]], [[Split]] in [[Dubrovnik]]. Druga večja mesta so: [[Biograd na Moru]], [[Kaštela]], [[Sinj]], [[Solin]], [[Omiš]], [[Knin]], [[Metković]], [[Makarska]], [[Trogir]], [[Ploče]], [[Trilj]] in [[Imotski]]. Vrstica 9: Večji dalmatinski otoki so: [[Dugi otok]], [[Ugljan]], [[Pašman (otok)\|Pašman]], [[Brač]], [[Hvar]], [[Korčula]], [[Vis]], [[Lastovo]] in [[Mljet]]. Večje [[gora\|gore]] so: [[Dinara]], [[Mosor]], [[Svilaja]], [[Biokovo]], [[Moseć]] in [[Kozjak (planina)\|Kozjak]]. Zaradi [[morski tok\|morskih tokov]] in [[veter\|vetrov]] je [[morska voda]] tu bolj čista in topla kot na [[italija]]nski obali Jadranskega morja. Današnja Dalmacija se razprostira na površini 11960 [[kvadratni kilometer\|km²]], kar predstavlja 21 % površine Hrvaške. Na tem prostoru živi 855.000 prebivalcev (popis 2001), kar je 20 % vsega hrvaškega prebivalstva. Povprečna poseljenost pa je 71,5 preb/km². == Vode == Vrstica 16: ; Tekoče vode Prevladujoča [[Kras\|Kraška tla]] omogočajo bogato kroženje vode, obenem pa so podlaga temu, da ni veliko površinskih vod. Od vešjih rek so tu [[Cetina]] (dolžina reke 105  km), [[Krka (Hrvaška)\|Krka]] (75  km), [[Neretva]] (218  km od tega na Hrvaškem 20  km) in [[Zrmanja]] (68  km). ; Naravna jezera V Dalmaciji ležita dva od treh največjih naravnih hrvaških jezer: * [[Vransko jezero, Dalmacija\|Vransko jezero]] pri Pakoštanih, ki ima površino 20  km² in * [[Prokljansko jezero]] v dolini reke Krke s površino 11,5  km² in več manjših jezer * [[Modro jezero]] pri Imotskem * [[Rdeče jezero]] pri Imotskem Vrstica 28: ; Umetna jezera Poleg tega pa je v Dalmaciji tudi nekaj umetnih jezer, ki so obenem akumulacijska jezera velikim [[hidroelektrarna]]m: * [[Peručko jezero]], na reki Cetini, ki ima površino 13  km² in je največja akumulacijsko jezero na Hrvaškem - za HE Split s skupno močjo 472 MW == Ime pokrajine == Vrstica 42: == Glej tudi == * [[Desidiati]] {{hr-geo-stub}} Vrstica 50 ⟶ 51: {{Link FA\|hr}} [[an:Dalmacia]] [[ar:دالماسيا]]

Dalmacija: Razlika med redakcijama