Jedrska podmornica: Razlika med redakcijama

Prva taka podmornica je bila [[Združene države Amerike|ameriška]] [[USS Nautilus (SSN-571)]], poimenovana po [[Nautilus|istoimenski podmornici]] iz [[znanstvena fantastika|znanstveno-fantastične]] [[knjiga|knjige]] [[Jules Verne|Julesa Verna]]. Nautilus je bila prva podmornica, ki je preplula [[led|ledeno]]eno ploščo nad [[severni tečaj|severnim tečajem]]. Taka podmornica je lahko pod vodo več mesecev. Žal pa se dogajajo tudi hude nesreče tovrstnih podmornic (npr. [[Rusija|ruski]] [[K-141 Kursk]]).

Sklop uporablja [[voda|vodo]] kot upočasnjevalec [[nevtron|nevtronov]]ov ('''M''') in kot sredstvo za prenos energije-[[hlajenje]]. [[Toplota]] iz reaktorske zanke se prenese na drugo zanko, kjer se ustvari [[para]]. Proizvedena para poganja [[plinska turbina|turbino]] ('''T''') in tako proizvede ogromno električne energije ('''G'''), ki se jo uporablja tudi za razcep vode na [[vodik]] in [[kisik]], slednjega se uporablja za dihanje na dolgih potopih, ki jih omejuje le zaloga hrane. Turbina ne žene direktno propelerjev zaradi [[tresljaj|tresljajno]]no-[[zvok|zvočne]] ločitve turbine od zunanjega okolja. Propeler poganja [[elektromotor]], ki mu tudi lažje reguliramo hitrost. Izrabljeno paro ohladimo v [[Hladilni stroj|kondenzatorju]] ('''K''') in jo kot vodo pošljemo v [[uparjevalnik]] ('''B'''). (V oklepaju so označeni deli na sliki)

Pogonski sklopi jedrsko gnanih podmornic ostanejo [[radioaktivnost|radioaktivni]] tudi po dokončni ugasitvi reaktorja in odstranitvi gorivnih celic, s čimer odstranimo vse nastale [[Fizija|fizijske]] produkte. Ostanek, čez 99,9 % radioaktivnega materiala sestavljajo sami deli reaktorja in pogonskega sklopa. Mankajočih 0,1 % pa predstavljajo [[Korozija|korozijske]] obloge cevi in delci nastali med obrabo drsnih površin v samem pogonskem sklopu.