Deževni gozd: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Dodajanje: ms:Hutan hujan
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog AWB
Vrstica 5:
 
== Kroženje hranilnih snovi ==
Zemlja deževnega gozda ima razmeroma slabo hranilnost,je rdeče in rumene barve, le-to ji dajejo oksidi železa in aluminija. Prekriva jo tanka plast humusa. Prispeva k prisotnosti sterilnih kaolinit mineralov, ki se zlahka izperejo iz tal. Zimzeleni gozd sam poskrbi za popolno kroženje hranljivih snovi. Mrtvi listi, veje in mrtve živali zaradi podnebja hitro razpadejo in ponovno vstopijo v kroženje hranilnih snovi. Kljub bujni rasti rastlin v tropskem deževnem gozdu je kakovost tal pogosto zelo slaba. Bakterijska gniloba preprečuje kopičenje [[humus]]a. Večina dreves ima korenine blizu površine, saj ni veliko hranilnih snovi pod tlemi, večina [[mineral|mineralov]]ov prihajajo iz vrhnje plasti razpadajočih listov in živali. Zaradi mineralov zlasti vulkanskega izvora so lahko tropska tla zelo rodovitna.
 
== Sestava ==
Vrstica 19:
 
== Živali in rastline v deževnem gozdu ==
80 % [[biomasa|biomase]] se ustvari v krošnjah dreves, zato večino živali živi v krošnjah, le redke živijo v tleh. [[Podrast]] je večinoma skromna, saj je zaradi velikih krošenj dreves onemogočen dostop svetlobe. Tam kjer sonce doseže tla začne hitro uspevati nizko grmovje,razne trte,majhna drevesa.Temu pravimo [[džungla]], katera je težko prehodna.Do tal pride v povprečju 2 % sončne svetlobe,če ni v bližini vode, uspevajo na takih območjih le dobro prilagojene rastline.
Zaradi pestrosti rastlinskih vrst predstavlja deževni gozd zakladnico naravnih zdravil.
V gozdu najdemo več kot polovico vseh živečih vrst živali na svetu.Za razmnoževanje imajo odlične pogoje mnoge vrste sesalcev, ptic, plazilcev in nevretenčarjev.Red sesalcev zastopa veliko vrst opic. Plazilcev je v gozdu mnogo vrst, sem prištevamo kameleone, kače, želve.Za dobro rast primerne pogoje imajo tudi mnoge gobe.
Vrstica 29:
== Varovanje deževnega gozda ==
Številne organizacije poskušajo zaščititi deževne gozdove in preprečiti nezakonito sečnjo na splošno. Poleg tega omogočajo, da lahko vsak uporabnik spleta, prispeva majhen znesek k varovanju deževnih gozdov.
Obstaja možnost, da se opusti sečnja plemenitega lesa, saj se ga uporabi le 5 % od podrtega drevesa. Ostalo se zelo redko uporabi, ali pa se sploh ne. Vsak dan očistijo površino, ki obsega velikost 5.760 nogometnih igrišč!
Varovanje deževnih gozdov je zelo pomembno iz več razlogov. Nekateri strokovnjaki menijo, da so največja lekarna na svetu. Doslej je bilo raziskanih le majhen del zdravilnih rastlin. Če se bo deževni gozd še naprej krčil v tako dramatičnem obsegu kot v preteklosti, bo veliko naravnih sredstev izgubljenih za vedno, še preden bomo ugotovili da obstajajo.
 
== Človeška uporaba ==
Tropski deževni gozdovi so vir lesa in nekaterih proizvodov živalskega izvora, kot so meso in kože. So zanimiva turistična destinacija. Veliko živil je prvotno prišlo iz tropskih gozdov. Nekatera živila sedaj gojijo na [[plantaža|plantažah]]h, kjer je bil prej prvotni gozd. Iz rastlin se pridobivajo [[zdravilo|zdravila]], ki so jih uporabljali za kugo, glivične okužbe, opekline, prebavne težave, bolečine, težave z dihanjem in zdravljenje ran.
 
== Učinek deževnega gozda na svetovno podnebje ==
Naravni deževni gozd absorbira in oddaja velike količine [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]]. Vendar v dolgoročnem pogledu ne prikazuje bistvenih sprememb, saj ima majhen neto vpliv na ravni atmosferskega ogljikovega dioksida. Ima pa druge vremenske vplive; vpliva na oblikovanje oblakov in na kroženje vode. Človek povzroča krčenje gozdov in pri tem igra negativno vlogo pri svetovnih količinah ogljikovega dioksida. Zaradi sprememb v podnebju nastaja suša in nekatera drevesa zaradi tega izumirajo.
 
 
{{ecology-stub}}