|
==Zgodovina==
Nastajala je več stoletij, začetekz je postavljenzačetkom v [[8. stoletje|8. stoletjestoletju]], končno obliko pa je dobila v [[16. stoletje|16.]] oz. [[17. stoletje|17. stoletju]] v Siriji. V arabščino je bila prevedena ok. leta 800, kjer so ji dodali še zgodbe o [[ HaranHarun al Rašid|HaranuHarunu al Rašidu]]. V Egiptu se je pojavila ok. leta 1200, opremljenadopolnjena s potepuškimi zgodbami.
Gre za okvirno pripoved, v katero so vložene raznolike zgodbe, ki so raznolike - od starih tradicionalnih pravljic pa do čustvenih in fantastičnih zgodb, ki opisujejo življenje na arabskih [[dvor]]ih. Mnogo jih izhaja iz starega perzijskega [[ljudsko slovstvo|ljudskega slovstva]], druge pa iz [[Saudova Arabija|arabske]], [[Indija|indijske]], [[Turčija|turške]], [[Egipt|egipčanske]] in [[Mezopotamija|mezopotamske]] [[folklora|folklore]] in [[literatura|literature]]. Tisoč in ena noč velja v mladinskem leposlovju za izrazito pravljično zbirko, za knjigo pravljic sploh, ki jo omenjamo v eni sapi s pravljičnimi zbirkami Perraulta[[Perrault]]a, Andersena[[Andersen]]a in [[Brata Grimm|Grimma]]. Res je, da šteje vrsto znamenitih pravljic, ki so raznesle svoj sloves po vsem širnem svetu, prav teko pa je tudi res, daČeprav mnogemnogo teh pravljic sploh niso pravljice, daampak je v njih pravljično samo okolje in ponekod pravljična logika dogajanja,. da paZgodbe so te zgodbe po vsem svojem bistvu ljubezenske novele, povesti in celo krajši romani, torej pripovedne zvrsti, v katerih ne vlada svobodno suverena fantazijska sla,sila marveč naravopis orientalskega ljubezenskega življenja in tos pogosto veksplicitnim zelo nezastrti,orientalskim naturalističniljubezenskim oblikiživljenjem.
==Povzetek zgodbe==
[[Okvirna pripoved]] zbirke govori o [[Šeherezada|Šeherezadi]], [[vezir]]jevi hčerki, ki si s pripovedovanjem zgodb vsako noč za en dan podaljša življenje. [[Sultan]] [[Šahrijar]] je besen zaradi ženske nezvestobe, zato objavi, da bo vsako ženo po poročni noči dal usmrtiti. Šeherezada se prostovoljno poroči z njim, v sultanu pa vsako noč z nedokončano zgodbo zbudi tako radovednost, da jo pusti živeti. Zbirka vključuje njene zgodbe. Po tisoč in eni noči Šeherezada prosi za milost in sultan se je usmili. In tako srečno živita do konca svojih dni kot kralj in kraljica s svojimi tremi otroki. Nekatere izdaje vsebujejo le nekaj sto noči, druge pa tudi tisoč eno ali več.
Zgodbe so zelo različne: vključujejo [[zgodovinska povest|zgodovinske povesti]], [[ljubezenska zgodba|ljubezenske zgodbe]], [[tragedija|tragedije]], [[komedija|komedije]], [[pesem|pesmi]], [[burleska|burleske]] in različne oblike erotike. Številne zgodbeod njih prikazujejo [[djinn]], čarovniki in legendarnilegendarne krajikraje, ki so pomešani s pravimi ljudmi in geografijo, ki je pogosto izmišljena. Glavne osebe so zgodovinske, kot je npr. [[kalif]] Haran[[Harun al Rašid]], njegov [[vezir]] Ja'far al Barmaki in pesnik [[Abu NuwasNuvas]]. Včasih o junaku Šeherezadine zgodbe pripoveduje drug lik, znotraj te zgodbe pa je lahko še enakakšna vložena zgodba, zaradi česar je ta pripoved bogato večplastna. Različne verzije tega dela imajo različne podrobnosti o pomilostitvi Šeherezade, vendar se v vseh konča s kraljevo pomilostitvijo žene.
V mnogih primerih Šeherezada prekine zgodbo, ko je junak v smrtni nevarnosti ali ima druge težave. SZ temvznemirljivim pripovedovanjem si po abstraktnih filozofskih načelih [[islamska filozofija|islamske filozofije]] in po podrobnem opisu [[človeška anatomija|človeške anatomije]] [[Galen|Galena]], Šeherezadatako prisluži še en dan življenja, saj z vznemirljivim nadaljevanjem prisluži kraljevo pozornost.
==Različice==
Prvi o tem delu piše v svojih spisih [[Masudi]] (umrl 956), ki omenja prevedeno delo kot knjigo polno neresničnih zgodb. Knjigarnar [[Ibn al Nadin]] (987/88) jo označi kot "grobo knjigo". Naslov Tisoč in ena noč je prvič potrjen v 12. stoletju v judovski knjigarni v Kairu. Znana sta dva arabska [[rokopis|rokopisa]] - sirski in egiptovski. Sirski rokopisi vključujejo manj zgodb, ki so krajše. Besedila z egiptovsko tradicijo vsebujejo več zgodb, ki imajoz raznoliko vsebino.
Prvo evropskoarabsko-sirsko različico je v francoščino prevedel [[Antoine Galland]], ki je prevajal arabsko-sirsko različico. GallandovaNjegov različica prevodaprevod je bilabil po vsej Evropi zelo priljubljenapriljubljen, zato so jo pri založbi Galland tiskalise brezvrstili njegovegapiratski soglasjaponatisi. ZnanstvenikiFilologi so iskaliza popolnostandardno in originalno oblikoizdajo ''Noči'', zato so se ozirali nadoločili zajetno besedilo egiptovske verzije, ki je bila kmalu obravnavana kot standardnaegiptovsko različicaverzijo.
===Časovnica===
* najstarejši rokopisarabski ''Arabic''rokopis sega v začetek 9. stoletja, odkril ga je znanstvenikfilolog Nabia Abbott leta 1948 ▼Znanstveniki so sestavili časovni pregled ''Noči''
* v 10. stoletjustoletje: Ibn al Nadin le omeni delo v Katalogu knjig, v Bagdadu ▼▲* najstarejši rokopis ''Arabic'' sega v začetek 9. stoletja, odkril ga je znanstvenik Nabia Abbott leta 1948
* 14. stoletje : sirski rokopis shranjen v pariški knjižnici ▼▲* v 10. stoletju Ibn al Nadin le omeni delo v Katalogu knjig, v Bagdadu
* 1704 -: francoski prevod Antoinea Gallanda, ki je prva evropska različica ▼▲* 14. stoletje sirski rokopis shranjen v pariški knjižnici
* 1714 -: Tisoč in eni dnevi avtorja Ambrosea Philipsa - prvi angleški prevod s pripisi avtorja ▼▲* 1704 - francoski prevod Antoinea Gallanda, ki je prva evropska različica
Sledile so še nadaljne verzije ''Noči''.
▲* 1714 - Tisoč in eni dnevi avtorja Ambrosea Philipsa - prvi angleški prevod s pripisi avtorja
Do leta 1990 je bilo za tem še 12 različnih verzij ''Noči''. Leta 2005 je brazilski učenjak Mamede Mustafa Jarouche začel objavljati [[portugalščina|portugalski]] prevod dela, ki temelji na primerjalni analizi več različnih rokopisov iz arabščine. V letu 2008 je nastal nov angleški prevod, ki ga je objavil Classics Penguin v treh knjigah.
==Literatura==
Vpliv različic dela na svetovne književnosti je ogromen. Pisatelji, kis sotakšno takotematiko raznoliki kot npr.so: Henry Fielding in da Naguib Mahfouz namigujeta v svojih delih z imenom ''Noči''. Drugi avtorji, ki so ustvarjali pod vplivom tega besedila so: [[John Barth]], [[Jorge Luis Borges]], [[Tom Holland]], [[Salman Rushdie]], [[Goethe]], [[Walter Scott]] in drugi. Številni so pisali imitacije, zlasti [[Francoz|Francozi]]. Različni liki v zgodbah so postali kulturne ikone v zahodni kulturi kot npr.: [[Aladin]], [[Sinbad]] in [[Ali Baba]]. Delo je navdihnilo tako poetikepesnike kot tudi pisceavtorje romanov, ki temeljijo na tem besedilu.
==Film==
Vzdušje besedila je vplivalo tudi na filme, kot stanpr. [[Fritz Lang in]]: Der Tod iz leta 1924. Leta 1930 so začeli oddajati na televiziji animirane risanke v barvah: [[Aladin in njegova čudežna svetilka]], [[Popaj]] in drugi. Eden prvih celovečernih hollywoodskihholywoodskih filmov, ki je temeljil na temo Tisoč in ena noč, je bil predvajan leta 1942 z naslovom [[Arabske noči]]. KomercialnoV tem okviru filmov je bil najbolj uspešen [[Walt Disney|Disneyjev]] animirani film je bil Aladin iz leta 1992 (produkcija Walt Disney Company).
| 