Metapodatek: Razlika med redakcijama

 

 

 

Metapodatki vsebujejo podatke o podatkih; obsegajo podatke, ki se nanašajo na vsebino, strukturo,

 

 

 

Funkcija metapodatkov je bila že večkrat definirana, zadnji model predstavitve funkcije pa je v svoji knjigi Metadata for information management and retrieval predstavil David Haynes – ''''model petih točk'''':

5. '''Interoperabilnost''' – metapodatki služijo kot povezava med različnimi knjižničnimi in drugimi organizacijskimi sistemi.

 

Čeprav je izraz 'metapodatek' relativno nov, izvira še iz časa slavne Aleksandrijske knjižnice, kjer je bil zaposlen ''Kalimah'', pesnik, avtor, prvi bibliograf, kritik in prvi, ki je izoblikoval idejo o urejanju podatkov. Še danes je znan po katalogu 'Pinakes', v katerem je popisal 500 000 zvitkov knjižnice in je prvi znan primer metapodatkov. Sam katalog pa je obsegal 120 zvitkov, le-te pa je uredil po vsebini in žanru.

 

V kasnejših letih so sledile nove različice pravilnikov, med njimi Pravilnik in priručnik za izradbu abecednih kataloga Eve Verona l. 1983 in 1986) in Anglo-ameriška katalogizacijska pravila (AACR (Anglo-American Cataloguing Rules); AACR, 2002a; AACR 2002b).

 

Računalnike so začeli uporabljati v namene katalogizacije v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je bil ustanovljen nov format kataloških zapisov, [[MARC]] (MAchine Readable Cataloguing). Čeprav je bil [[MARC]] najprej uporabljan večinoma za hitrejšo predelavo in obdelavo listkovnih kataloških podatkov, so ga kasneje knjižnice začele uporabljati kot orodje za izmenjavo kataloških podatkov, kar je opazno zmanjšajo stroške katalogizacijskega materiala. Dostopnost [[MARC]]-a je dala povod za razvoj iskalnih katalogov, kar dandanes omogoča uporabniku iskanje informacij po katalogih, celo po več knjižničnih katalogih obenem. Kasneje so izšle nadgrajene verzije MARC-a, ki so se večinoma imenovale po državah, katere so pokrivale – [[USMARC]], [[UKMARC]], [[NORMARC]]… vendar pa je ta format postal mednarodno dostopen šele z uveljavitvijo [[MARC21]].

 

Širjenje in uspeh elektronskih katalogov ter razvoj tekstovnih baz podatkov je porodilo potrebo po novih znanjih in veščinah, kar pa je posledično privedlo do razvoja informacijske znanosti kot znanosti. Čeprav so metapodatke najprej uporabljali v knjižničnih katalogih, so zdaj pogosti v managementu, založniški industriji, vladnih organizacijah, med statistiki in drugje. Metapodatki so koristni predvsem ker so dobro orodje za opisovanje elektronskih virov, omogočajo bolj dosledno iskanje in organiziranje le-teh virov, ter služijo pri izmenjavi podatkov med organizacijami.

 

 

Metapodatke lahko delimo glede na '''široko sliko''' le-teh ter na delitev glede na '''kompleksnost'''. Glede na splošno, široko sliko, je najbolj splošna in uporabljana delitev na ''strukturne'', ''deskriptivne'' in ''administrativne'' podatke. Potrebno pa se je zavedati, da so meje med temi skupinami zabrisane, včasih tudi do mere neločljivosti, saj skupine niso standardizirane. Posamezni metapodatkovni elementi (element je en del metapodatka)lahko torej spadajo tudi v več skupin hkrati.

- celotne spletne strani z besedilom, video posnetkom, in morda še druge spletne strani.

 

- ''administrativni metapodatki'': za vzdrževanje in shranjevanje.

 

- ''opisni metapodatki'': zapis identifikacije vira informacije in analiza njegove vsebine. Vsebuje podatke kot so avtor, datum itd.

 

Metapodatki ne morejo obstajati v celotnem obsegu, brez strukturiranih opisov virov, ki morajo biti standardizirani in nadzorovani. Brez formalne strukture se metapodatki nebi kaj dosti razlikovali od dostopanja do virov po ključnih besedah. Dva osnovna sestavna dela metapodatkov so elementi in sheme. Elementi so posamezne kategorije ali področja, ki držijo skupaj posamezne dele opisa vira; sheme pa so skupine elementov, ki poskrbijo za potrebe posameznih skupnosti. Elementi ponavadi navajajo avtorja, kreatorja, enotni identifikator, datum nastanka, predmet in podobno. Sheme so lahko splošne, vendar pa tako ne služijo svojemu polnemu namenu. večina jih je zato ustvarjena za specifične tipe virov informacij, ali pa za neke posebne namene - nekatere služijo vladi, nekatere arhivom, nekatere knjižnicam, itd. Posledično se sheme med seboj zelo razlikujejo. Medtem, ko se nekatere osredotočajo na opisne elemente, ki podpirajo odkritje in identifikacijo vira, se druge osredotočajo na pridobivanje elementov za administrativne in strukturne razloge. Smiselno je torej, da ne obstaja ena shema, ki bi pristajala vsem metapodatkom.

 

Pozitivni lastnosti metapodatkovnih shem sta interoperabilnost in prilagodljivost.

 

*[[Metadata]]

 

*[[HTML]]

 

[http://www.library.uq.edu.au/iad/ctmeta4.html Uvod v metapodatke]

 

[http://geology.usgs.gov/tools/metadata/tools/doc/faq.html FAQ]

 

 

Haynes, D. (2004). Metadata for information management and retrieval. London: Facet Publishing.