SIDE model: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''SIDE model''' ([[:en:Social Identity model of Deindividuation Effects |Social Identity model of Deindividuation Effects]]) (angleška stran o SIDE modelu) je teorija, ki se je razvila v [[Socialna psihologija | socialni psihologiji]] in komunikacijskih študijah. Pojasnjuje učinke [[Anonimnost | anonimnosti]] in razpoznavnosti na vedenje skupine. Postala je ena izmed mnogih teorij povezanih z družbenimi rabami [[Tehnologija | tehnologije]], ki opisujejo socialne učinke [[:en:Computer-mediated communication | računalniško posredovanih komunikacij]] (angleška stran o RPK). Izraz SIDE model bi lahko v slovenščino prevedli kot '''''Model družbenih vzorcev vedenja'''''.
==Razvoj SIDE modela==
Vrstica 14:
==Strateški SIDE model==
[[Anonimnost]] ima tudi strateške posledice saj vpliva na sposobnost izražanja osebnih in družbenih [[Identiteta na spletu | identitet]] (Spears in Lea 1994).
Strateški SIDE zato predlaga, da se [[anonimnost]] lahko »uporablja« za šibkejše skupine, da izrazijo vidike njihove [[Identiteta na spletu | identitete]]. Toda za razliko od teorije [[Deindividualizacija | deindividualizacije]], SIDE upošteva okvir inter-skupine, v katerem pride do razpoznavnosti in [[anonimnosti]], prav tako pa se izguba odgovornosti ne kaže skozi naključno anti-normativno obnašanje posameznikov. Nasprotno, po SIDE modelu, [[anonimnost]] vpliva na sposobnost skupine, da izrazi svojo [[Identiteta na spletu | identiteto]] in tako sodeluje pri cilju in normativnem obnašanju notranje skupine, s čimer se spreminja razmerje moči med skupinami. Tesno povezavo med izražanjem [[Identiteta na spletu | identitete]] in moči, ki ga predlaga SIDE, lahko pojasni vzorčasto in ciljno obnašanje množic, za katere so nasilna dejanja zelo pogosta in simbolična.
Poleg [[Anonimnost | anonimnosti]] med skupinami, SIDE prav tako vsebuje strateške učinke [[Anonimnost | anonimnosti]] znotraj skupin. SIDE model je zlasti preučil posledice [[Anonimnost | anonimnosti]] (tudi izolacije) med drugimi člani notranje skupine: po eni strani to onemogoča posameznim članom skupine socialno podporo svojih prijateljev, to pa lahko ovira njihovo sposobnost, da izrazijo svojo [[Identiteta | identiteto]] v obraz močni zunanji skupini. Po drugi strani pa dejstvo, da se drugi člani notranje skupine ne morejo identificirati, lahko sproži občutek, da se počutijo manj zavezanega [[Norma | normam]] notranje skupine.
Vrstica 22:
Danes se SIDE uporablja za razlago učinkov [[Anonimnost | anonimnosti]] in družbene izolacije v različnih kontekstih. Raziskave o SIDE so posvečene množici in kolektivnemu delovanju, spletnim ekipam, elektronskim odnosom in [[Virtualna skupnost | virtualnim skupnostim]].
V začetku je teorija [[Deindividualizacija | deindividualizacije]] navajala posledice vedenja posameznika v skupini. Kot posledici se pojavita zmanjšana odgovornost ter zmanjšana lastna zavest ([[:en: Philip Zimbardo | Zimbardo]], 1969) (glej tudi [[:en: Stanford prison experiment | Stanfordški zaporniški poiskus]]). Nekateri strokovnjaki (Diener in ostali, 1980) pa so se v večji meri osredotočali na izgubo lastne vrednosti posameznika, kar je lahko ključnega pomena pri nadaljnjem procesu [[Deindividualizacija | deindividualizacije]].
Karen M. Douglas in Craig McGarty (2001) sta izvedla raziskavo o identifikaciji in samopredstavitvi v okviru skupin, ki se tvorijo s pomočjo [[:en:Computer-mediated communication | računalniško posredovanega komuniciranja]]
==Glej tudi==
| |||