Oglje: Razlika med redakcijama

'''Oglje''' je organski ostanek [[žival]]skega ali [[rastlina|rastlinskega]] izvora, ki nastane ob [[dehidracija|dehidraciji]] teh snovi ob visokih [[temperatura]]h in odsotnosti [[kisik]]a. Sestavljeno je iz [[ogljik]]a (od 85 - 98 %) in drugih primesi. Po izgledu je podobno [[premog]]u, le da je lažje in bolj porozno.

Oglje so včasih pridobivali v posebnih [[kopa]]h, ki so jih [[oglar]]ji postavljali v gozdovih. Les [[jelša|jelše]] (črna, bela ali zelena) ali [[vrba|vrbov]] les sta najbolj primerni vrsti za »kuhanje« oglja. Najboljši del [[drevo|drevesa]] je tanko deblo ali debelejše veje. Najprej je les potrebno posušiti. Nato material prečno razžagajo. Za tem te kose razcepijo na primerno debelino in jih zložijo v pokončni stožec, ki jo nato obdajo z mokro zemljo. V tako postavljeno kopo naredijo dve odprtini, eno na vrhu in eno ob vznožju. Na sredini kope nato prižgejo [[ogenj]], ki ustvarja potrebno toploto, da les zogleni. Uspeh pridobivanja oglja je v največji meri odvisen od usposobljenosti oglarja. V [[17. stoletje|17. stoletju]] je bila uspešnost poklicnih oglarjev okoli 90 %. Pri nas je bilo oglarstvo najbolj razširjeno na [[Pohorje|Pohorju]] in na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]in na Primorskem (Trnovska planota).

Živalsko oglje je oglje, pridobljeno na podoben način kot lesno, le da gre pri izdelavi tega produkta za suho destilacijo surovin živalskega izvora (po navadi kosti). Oglje živalskega izvora v nasprotju z lesnim, vsebuje le okoli 10 % ogljika, ostalo pa so [[kalcij]]evi in [[magnezij]]evi [[fosfat]]i ter ostale anorganske sestavine kosti. Tovrstno oglje se uporablja v [[medicina|medicinske]] namene in v prehrambeni industriji pri postopkih [[rafiniranje|rafiniranja]].