Radiometrično datiranje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: nn:Radiometrisk datering
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog AWB
Vrstica 1:
'''Radiométrično datíranje''' je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih [[Izotop|izotopovizotop]]ov nekega [[Radioaktivnost|radioaktivnega]] [[Element|elementaelement]]a določimo starost [[snov]]i, običajno [[Kamnina|kamnine]] ali predmeta organskega izvora.
 
== [[Uran|U]] – [[Svinec|Pb]] ==
Vrstica 9:
 
Metoda je dobra za določanje starosti nekaterih [[mineral]]ov, še posebej [[cirkon]]a, ki vsebuje veliko urana in malo svinca, tako da nastaja veliko radiogenega svinca. Cirkon je zelo trd in [[kemija|kemično]] odporen [[mineral]], tako da je verjetnost za kontaminacijo majhna.
 
 
== [[Rubidij|Rb]] – [[Stroncij|Sr]] ==
 
<sup>87</sup>Rb z β razpadom razpade v <sup>87</sup>Sr. Razpolovni čas za reakcijo je 48,8 milijard let. Trenutni delež <sup>87</sup>Rb v naravnem rubidiju je 27,85 %. V naravi se nahaja tudi stroncijev izotop <sup>86</sup>Sr, ki je stabilen in ni radiogenega izvora.
Razmerje <sup>86</sup>Sr/<sup>87</sup>Sr je uporabno tudi kot geokemični sledilnik. Zemljin plašč vsebuje zelo majhne koncentracije rubidija, zato se razmerje <sup>86</sup>Sr/<sup>87</sup>Sr s časom ne spreminja bistveno. V zemeljski skorji pa so koncentracije rubidija veliko večje. Tako lahko na osnovi razmerja izotopov sklepamo, če je kamnina nastala iz staljene skorje ali iz plašča.
 
 
== [[Kalij|K]] – [[Argon|Ar]] ==
Ta metoda je pomembna, saj je kalij eden najbolj pogostih elementov v [[Zemeljska skorja|zemeljski skorji]]. Radioaktivni <sup>40</sup>K predstavlja 0,119 % vsega naravnega kalija.
<sup>40</sup>K razpade na dva načina:
<sup>40</sup>K razpade v <sup>40</sup>[[kalcij|Ca]] z razpadom β v 89 % primerih. Tega ne moremo uporabiti za datiranje, saj je <sup>40</sup>Ca prisoten tudi kot neradiogen.
<sup>40</sup>K preide v <sup>40</sup>Ar z zajetjem elektrona. Razpolovni čas za skupno reakcijo je 1,31 milijarde let, za argonovo vejo pa 1,25 milijarde let.
Ker je argon žlahtni plin, lahko brez težav pobegne iz taline. Tako lahko privzamemo, da je ves argon, ki je prisoten v kamnini, produkt pri razpadu kalija. To sicer ni vedno res, če se magma na površju hitro strdi, je nekaj argona lahko ujetega. Ta argon običajno prispeva nekaj milijonov let k dejanski starosti, kar pa se ne pozna, če je kamnina stara več sto milijonov let.
Vrstica 27 ⟶ 25:
V ozračju je prisotnega tudi nekaj <sup>40</sup>Ar, ki je tja prišel z vulkanskimi izbruhi. Ta argon se lahko adsorbira na površino vzorca, vendar pa se da to upoštevati.
Problem nastopi tudi pri [[metamorfne kamnine|metamorfnih kamninah]]. Argon pobegne iz večine mineralov, če jih segrejemo nad 300&nbsp;°C. Tako nam datiranje poda čas nekje med kristalizacijo in preoblikovanjem. Starosti ne moremo natančno določiti, saj ne vemo, koliko argona je ušlo.
 
 
== Ar – Ar ==
Vrstica 33 ⟶ 30:
Ta metoda je nadgradnja metode K-Ar. Eden od problemov slednje metode je, da je argon plin, kalij pa trdna snov, zato so metode za določanje njunih koncentracij popolnoma različne.
Pri metodi Ar-Ar se kalij pri obsevanju v jedrskem reaktorju pretvori v <sup>39</sup>Ar. Potem se vzorec stali in sproščeni argon – tako <sup>40</sup>Ar kot <sup>39</sup>Ar – analizira z masnim spektrometrom.
 
 
== [[Samarij|Sm]] – [[Neodim|Nd]] ==
 
Metoda je podobna Rb-Sr datiranju. <sup>147</sup>Sm razpade v <sup>143</sup>Nd z razpolovnim časom 106 milijard let. Neodimov izotop, ki ni radiogen in je stabilen, je <sup>144</sup>Nd. Tudi tu je začetno razmerje izotopov pomembno pri preučevanju kemične evolucije zemeljskega plašča in skorje.
 
 
== <sup>14</sup>[[Ogljik|C]] ==