Košice: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog AWB
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog AWB
Vrstica 6:
Ime mesta izvira bodisi iz osebnega imena ''Koša'' bodisi iz [[slovaščina|slovaške]] besede ''koša'' (gozdna poseka) ali ''kosič'' (kositi, žeti).
 
Dokazi poselitve območja mesta segajo vse do starejše [[kamena doba|kamene dobe]]. V [[7. stoletje|7. stoletju]] ga poselijo [[Avari]], v [[8. stoletje|8.]] pa [[Slovani]]. V [[9. stoletje|9. stoletju]] postane sestavni del [[Nitranska kneževina|Nitranske kneževine]]. Konec [[11. stoletje|11. stoletja]] je mesto vključeno v [[Madžarska|Kraljevino Madžarsko]], v [[13. stoletje|13. stoletju]] se slovanskim staroselcem pridružijo še [[Nemci|nemški]] [[priseljenci]]. Mesto, ki je bilo leta [[1230]] prvič pisno omenjeno, dobi leta [[1248]] kot eno prvih madžarskih naselij mestne pravice, leta [[1369]] pa še svoj prvi [[grb]]. V [[15. stoletje|15. stoletju]] je mesto doseglo svoj višek kot vodilno v Pentapolitani, zavezništvu petih mest, ki so ga poleg Košic sklenili še [[Bardejov]], [[Levoča]], [[Prešov]] in [[Sabinov]]. Od takrat so Košice eno najpomembnejših madžarskih mest in drugo najpomembnejše mesto (za [[Bratislava|Bratislavo]]) na ozemlju današnje Slovaške. V [[17. stoletje|17.]] in [[18. stoletje|18. stoletju]], so Košice, takrat dejanska prestolnica Gornje Madžarske, rezidenca [[Ferenc II. Rákóczi|Ferenca II. Rákóczija]] in središče madžarskega upora proti [[Habsburžani|Habsburžanom]]. Leta [[1918]] postanejo del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]], poleti [[1919]] za kratek čas postanejo sedež Slovaške sovjetske republike. V 20 letih pade prej tričetrtinski delež [[Madžari|Madžarov]] na manj kot 4 %, delež [[Slovaki|Slovakov]] pa s približno petine naraste na več kot 90 %. Leta [[1938]] jih za 7 let zasede Madžarska. Med [[21. februar]]jem in [[21. april]]om [[1945]] so bile prestolnica osvobojene Češkoslovaške. [[5. april]]a istega leta so [[komunisti]] predstavili ''košiški vladni program'', ki so ga udejanili tri leta kasneje.
 
Zgodovinsko središče tega sicer industrijskega (železarskega) in s spalnimi predmestji obdanega mesta se razprostira ob Glavni ulici (Hlavná). Na njej se nahaja tudi katedrala sv. Elizabete iz 15. stoletja, ki je največja slovaška cerkev.