Krajnska čbelica: Razlika med redakcijama

Prošnjo za natis je Kastelic izdal 26. decembra [[1831]]. Ljubljanski gubernij jo je obravnaval 14. januarja [[1832]], za cenzorja so določili Matijo Čopa, ki je zvezek dobil 3. februarja,. petPet dni kasneje je oddal poročilo, kjer je zapisal, da na podlagi prejšnihprejšnjih izdaj nima pomislekov za izdajo 3. zvezka Kranjske čbelice. Kastelic je dovoljenje za natis ljubljanskega gubernija dobil 10. marca.

V tem času je Prešeren hotel med svojim bivanjem v [[Celovec|Celovcu]] pridobiti še korošceKorošce, vendar brez uspeha.

V tem zvezku je cenzura že črtala dela, predvsem Prešernove zbadljive pesmi([[Apel in čevljar]]). Po nasvetu Kastelica in Čopa se je Prešeren odločil, da soneta in še nekaj pesmi v Kranjski čbelici ne objavijo. Zvezek je tako obsegal pesmi Prešerna, Kastelica, ljudske pesmi iz osebne zbirke Andreja Smoleta in pesmi [[František Ladislav Čelakovski|Františka Ladislava Čelakovskega]]. Kastelic je hotel uvesti tudi nove pravopisne reforme, kar pa je po nasprotovanju Prešerna opustil.