Digitalna knjižnica: Razlika med redakcijama

dodanih 431 zlogov ,  pred 9 leti
brez povzetka urejanja
 
==prihodnost==
Veliki digitalizacijski projekti se dogajajo pri [[Google|Googlu]], [[the Million Book Project]] in [[Internet Archive]]. Zaradi '''izboljševanja pri ravnanju s [[Knjiga|knjigami]] in predstavitev tehnologij''', kot so optično prepoznavanje znakov in [[E-knjiga|e-knjige]], razvoj alternativnih skladišč in poslovnih modelov,''' so digitalne knjižnice vedno bolj priljubljene''', kar je razvidno tudi iz Googla, Yahooja in MSNja.
[[Peter Lyman]] in [[Hal Varian]], informacijska znanstvenika na kalifornijski univerzi Berkley, ocenjujeta, da za letno proizvodnjo tiska, filmov, optičnih in magnetnih vsebin potrebujemo približno 1.5 milijarde [[gigabajt|gigabajtov]] prostora za shranjevanje.
'''Prihodnost knjižnic in informacij je v digitalnem''', saj takoj, ko bo tehnološko mogoče, bo lahko povprečna oseba '''virtualno dostopala do vseh zapisanih in shranjenih svetovnih informacij.'''
 
==Viri==
* Ambrožič, M., šavnik M., Krstulović, Z., Katić, U., Svoljšak, Š.(2006). Strategija razvoja digitalne knjižnice Slovenije dLib.si 2007-2010. Ljubljana: NUK- Narodna in univerzitetna knjižnica.
* Chowdhurry, G. G., Chowdhurry, S. (2004). introduction to digital libraries. London: Facet.
* Digital library.(posodobljena 15.5.20011). Wikipedia. Pridobljeno dne 16.5.2011, iz http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_library
 
 
[[Kategorija:Knjižnice]]
43

urejanj