Pomoč:Urejanje strani: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ewaz (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Redakcija 2947211 uporabnika Ewaz (pogovor) razveljavljena
Vrstica 1:
{{Kazalo pomoči}}
Primeri knjižničnih katalogov
Urejanje strani na [[Wikipedija|Wikipediji]] je dokaj enostavno. Paziti je treba le na nekaj omejitev programja [[MediaWiki]].
 
== Več informacij o urejanju strani ==
== Definicija ==
Glej tudi:
* splošna navodila v članku [[Wikipedija:Pravila in smernice]].
* pomoč pri začetkih: [[Wikipedija:Vadnica]]
 
== Kazala, poglavja, odstavki, seznami in vrstice ==
Knjižnični katalog je urejen popis gradiva, ki se nahaja v eni ali več knjižnicah
{| class="wikitable"
(Verona, 1971). Tak popis lahko obsega različno knjižnično gradivo: zaključene in serijske publikacije, avdiovizualno gradivo, računalniške datoteke, itd. Treba pa ga je izdelati na osnovi določenih pravil.
! Kako je prikazano
Po mnenju mnogih avtorjev je knjižnični katalog zelo pomemben, ker omogoča dostop do knjižničnega gradiva. Katalog je posrednik med gradivom in uporabniki (Verona, 1971; Lancaster, 1977). Knjižnične kataloge uporabljajo obiskovalci knjižnice in knjižnično osebje. Obiskovalci lahko ugotovijo, kaj knjižnica ima in česa nima. Knjižničnemu osebju pa katalogi služijo kot pripomoček za sistematično dopolnjevanje knjižničnega fonda in za dajanje informacij. Osnovna enota kataloga je kataložni vpis, ki obsega podatke o določenem dokumentu ali skupini dokumentov. Kataložni vpis je sestavljen iz značnice in bibliografskega opisa. Pripravi ga katalogizator v skladu s pravilnikom za katalogizacijo.
! Kaj vpišemo
|-
| <small><tt>Kazalo vsebine seznamov:</tt></small><br />(glej
* [[Wikipedija:Splošne predloge]] in
* [[Wikipedija:Predloge po meri]])
{{compactTOC}}
| <pre>{{compactTOC}}</pre>
|-
|-
|
== Osnovni podatki ==
 
Luksemburg je več kot tisoč let stara država. Čeprav meri le 2586 km², je zelo pomemben, predvsem v poslovnem svetu, saj imajo v njegovem glavnem mestu sedež številne svetovne banke in druge finančne institucije. Poleg tega je v Luksemburgu tudi sedež Sodišča evropskih skupnosti, Evropskega sodišča, Evropske investicijske banke, v mestu pa je tudi del prostorov evropskega parlamenta. Toliko ustanov Evropske unije v enem mestu je posledica dejstva, da je bil Luksemburg ena od šestih držav, ki so leta 1951 ustanovile Evropsko skupnost za premog in jeklo, ki je bila ena od predhodnic današnje Evropske unije.
== Uvod ==
 
=== Podpoglavje ===
Razvoj spleta, novih trendov in tehnologij spreminja pričakovanja uporabnikov v interakciji z
==== Podpodpoglavje ====
online katalogi. Knjižnični katalogi niso ostali v koraku s spreminjajočim se spletnim okoljem,
|
zaradi česar je vse več nezadovoljnih uporabnikov začelo iskati informacije drugje. Amazon
<pre>
je s svojim uspehom in priljubljenostjo pokazal, kakšnih katalogov si želijo uporabniki in tudi
knjižničarji.
 
== Novo poglavje == ali <h2>Novo poglavje</h2>
=== Spremembe na spletu ===
 
==== Katalogi ====
=== Podpoglavje === ali <h3>Podpoglavje</h3>
 
==== Podpodpoglavje ==== ali <h4>Podpoglavje</h4>
 
</pre>
|-
|
Nova vrstica ne
<pre> Z razvojem spleta in spletnih iskalnikov so online katalogi dobili močno konkurenco, ki je
spremeni ničesar.
uporabnikom ponudila bolj intuitivno in funkcionalno iskanje ter neposreden dostop do
 
podatkov. Uporabnikom se ni bilo več potrebno prilagajati načinom, na katere so knjižnice
Prazna vrstica
opisovale svoje gradivo. Spletni iskalniki in spletne knjigarne so namreč ustvarili nove
 
modele in načine iskanja, ki so iskalni proces naredili lažji in tudi manj izkušenim
začenja nov odstavek.
uporabnikom omogočili, da so našli potrebne podatke, čeprav so bili morda nekoliko manj
|
natančni ali kvalitetni kot tisti, ki bi jih dobili v knjižnici (Sadeh, 2007). In čeprav se uporabniki zavedajo, da je knjižnični katalog bolj organiziran in zanesljiv vir, jih vse več rajši uporablja druga spletna orodja.
<pre>Nova vrstica ne
spremeni ničesar.
 
Prazna vrstica
 
začenja nov odstavek.</pre>
|-
| Vrstice lahko zaključimo,<br />ne da bi začeli nov odstavek.
| <pre>Vrstice lahko zaključimo,<br />ne da bi začeli
nov odstavek.</pre>
|-
|
* Prvi seznam:
** prvi podseznam
** drugi podseznam
* Drugi seznam:
*: zamaknjen odstavek znotraj seznama
** prvi podseznam
**: zamaknjen odstavek znotraj podseznama
|
<pre>
* Prvi seznam:
** prvi podseznam
** drugi podseznam
* Drugi seznam:
*: zamaknjen odstavek znotraj seznama
** prvi podseznam
**: zamaknjen odstavek znotraj podseznama
</pre>
|-
|
# Oštevilčen seznam
## oštevilčen podseznam na vrhu
## oštevilčen podseznam na dnu</td>
|
<pre># Oštevilčen seznam
## oštevilčen podseznam na vrhu
## oštevilčen podseznam na dnu</pre>
|-
|
; Seznami z definicijami : seznami z definicijami
; definicija elementa : definicija elementa
|
<pre>; Seznami z definicijami : seznami z definicijami
; definicija elementa : definicija elementa</pre>
|-
| Pri mešanih seznamih morate uporabiti HTML:
<ul>
<li>Oštevilčen seznam:
<ol>
<li>Prvi element
<li>Drugi element
</ol>
<li>še več krogcev
</ul>
|
<pre><ul>
<li>Oštevilčen seznam:
<ol>
<li>Prvi element
<li>Drugi element
</ol>
<li>še več krogcev
</ul></pre>
|-
|
:Vrstice so lahko
::zamaknjene
:::na več nivojih
|
<pre>:Vrstice so lahko
::zamaknjene
:::na več nivojih</pre>
|-
|
IF (če se vrstica začne s presledkom) THEN
bo imela obliko, kakor je vpisana;
v privzetem naboru črk;
vrstice ne bodo zamaknjene;
ENDIF
to je uporabno za:
* lepljenje predoblikovanega besedila;
* opisovanje algoritmov;
* zapisovanje ascii znakov;
|
<pre> IF (če se vrstica začne s presledkom) THEN
bo imela obliko, kakor je vpisana;
v privzetem naboru črk;
vrstice ne bodo zamaknjene;
ENDIF
to je uporabno za:
* lepljenje predoblikovanega besedila;
* opisovanje algoritmov;
* zapisovanje ascii znakov;</pre>
|-
| <center>Besedilo lahko sredinite.</center>
| <pre><center>Besedilo lahko sredinite.</center></pre>
|-
|
Vodoravna ločna črta: nad
----
in pod njo.
|
<pre>Vodoravna ločna črta: nad
----
in pod njo.</pre>
Lahko uporabite tudi &lt;hr&gt;:
<pre>Vodoravna ločna črta: nad <hr> in pod njo.</pre>
|}
 
== Povezave, URL-ji in slike ==
{| class="wikitable"
| Povezava na [[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja]].<br />
(Prva črka je samodejno zapisana z veliko začetnico.<br />
Za izdelavo neobstoječe strani: kliknite na rdečo povezavo.<br />
Preverite [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovore o imenih]].)
| <pre>Povezava na [[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja]].</pre>
|-
| Ista ciljna datoteka, različno ime: [[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja|vprašanja in odgovori]].
| <pre>Ista ciljna datoteka, različno ime:
[[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja|vprašanja in odgovori]]</pre>
|-
| [[Vreme v Ljubljani]] je stran, ki še ne obstaja.<br />Urejati jo začnete s klikom na besedilo povezave. Po končanem urejanju strani poiščite njeno ime in se prepričajte, da so vse strani pravilno povezane nanjo.
| <pre>[[Vreme v Ljubljani]] je stran, ki še ne obstaja.</pre>
|-
| Preusmeritev naslova nekega članka na drugega z besedilom v prvi vrstici.
| <pre>#REDIRECT [[Združene države]]</pre>
|-
| [[Wikipedija:Povezave na druge jezike|Povezave na druge jezike]] (interwiki) dodajamo na koncu članka: [[:en:France|angleški članek o Franciji]]
| <pre>[[en:France]]</pre>
|-
| Zunanja povezava: [http://www.nupedia.com Nupedia]
| <pre>Zunanja povezava: [http://www.nupedia.com Nupedia]</pre>
|-
| Ali podate samo URL: http://www.nupedia.com.
| <pre>Ali podate samo URL: http://www.nupedia.com.</pre>
|-
| Slika: [[Slika:Wiki.png]]<br />
Za nalaganje slik uporabite obrazec ''[[Posebno:Upload|naloži datoteko]]''.<br />
''Ne'' povezujte na zunanje povezave na drugih strežnikih, razen če so le-ti pod vašim nadzorom!
| <pre>Slika: [[Slika:Wiki.png]]</pre><br />ali z dodatnim besedilom <pre>[[Slika:Wiki.png|Dodatno besedilo]]</pre>
|-
| Slika na levi strani
| <pre>[[Slika:Ime slike.jpg|left|Opis slike]]</pre>
|-
| Slika na desni strani
| <pre>[[Slika:Ime slike.jpg|right|Opis slike]]</pre>
|-
| Slika na sredini
| <pre>[[Slika:Ime slike.jpg|center|Opis slike]]</pre>
|-
| [[Predloga:Bioslika|Bioslika]]
| <pre>{{bioslika|islike=Ime slike.jpg|napis=Napis pod sliko}}</pre>
|}
 
== Oblikovanje pisave ==
{| class="wikitable"
| ''Poudarjeno ležeče'', '''krepko''', '''''krepko in ležeče'''''.<br />Uporabno tudi v enačbah: '''F''' = ''m'' '''a'''.
| <pre>''Poudarjeno ležeče'', '''krepko''', '''''krepko in ležeče'''''.
'''F''' = ''m'' '''a'''.</pre>
|-
| <font size="+1">'''Barve'''</font><br />
<font size=+1 color=red>Rdeča</font> •
<font size=+1 color=blue>Modra</font> •
<font size=+1 color=green>Zelena</font><br/>
<font size=+1 color=cyan>Svetlo modra</font> •
<font size=+1 color=orange>Oranžna</font> •
<font size=+1 color=#666666>Siva</font><br/>
<br/>
<font size=+1 color=#FF66FF>rgbX1</font> •
<font size=+1 color=#6666FF>rgbX2</font> •
<font size=+1 color=#FF6666>rgbX3</font> •
<font size=+1 color=#66FF66>rgbX4</font><br/>
|
<pre>
<font size=+1>'''Barve'''</font><br/>
<font size=+1 color=red>Rdeča</font> •
<font size=+1 color=blue>Modra</font> •
<font size=+1 color=green>Zelena</font><br/>
<font size=+1 color=cyan>Svetlo modra</font> •
<font size=+1 color=orange>Oranžna</font> •
<font size=+1 color=#666666>Siva</font><br/>
<br/>
<font size=+1 color=#FF66FF>rgbX1</font> •
<font size=+1 color=#6666FF>rgbX2</font> •
<font size=+1 color=#FF6666>rgbX3</font> •
<font size=+1 color=#66FF66>rgbX4</font><br/>
</pre>
|-
| Nabor črk pisalnega stroja za <tt>tehnične izraze</tt>.
| <pre><tt>tehnični izrazi</tt></pre>
|-
| Stvari lahko <s>prečrtate</s><br /> in <u>podčrtate</u>. Uporabno za urejanje.
| <pre>Stvari lahko <s>prečrtate</s> in <u>podčrtate.</u></pre>
|-
| Preglasi in naglasi: (glej [[Pomoč:Posebni znaki]])<br />
À Á Â Ã Ä Å Æ<br />
Ç È É Ê Ë Ì Í<br />
Î Ï Ñ Ò Ó Ô Õ<br />
Ö Ø Ù Ú Û Ü ß<br />
à á â ã ä å æ<br />
ç è é ê ë ì í<br />
î ï ñ ò ó ô õ<br />
ö ø ù ú û ü ÿ
| <pre>
À Á Â Ã Ä Å Æ
Ç È É Ê Ë Ì Í
Î Ï Ñ Ò Ó Ô Õ
Ö Ø Ù Ú Û Ü ß
à á â ã ä å æ
ç è é ê ë ì í
î ï ñ ò ó ô õ
ö ø ù ú û ü ÿ</pre>
|-
| Naglašanje: ¿ ¡ « » § ¶<br />† ‡ •
| <pre>¿ ¡ « » § ¶
† ‡ •</pre>
|-
| Trgovski znaki: ™ © ® ¢ € ¥ £ ¤
| <pre>™ © ® ¢ € ¥ £ ¤</pre>
|-
| Podpisano: x<sub>2</sub><br />
Nadpisano: x<sup>2</sup> ali x²
* Zadnji postopek nadpisa lahko uporabimo samo v primeru kvadrata in kubika (² in ³), vendar je priporočljiv, kadar je le mogoče (npr. pri merskih enotah).
 
ε<sub>0</sub> =
8,85 · 10<sup>−12</sup> C² / [[Joule|J]] [[meter|m]]
* Pri nas namesto × za množenje uporabljamo · (usredinjeno piko), uporabljamo tudi decimalno vejico namesto pike.
<br />
<br />
1 [[hektar]] = [[1 E4 m²]]
| <pre>Podpisano: x<sub>2</sub>
Nadpisano: x<sup>2</sup> ali x²</pre>
<br /><br /><br /><br />
<pre>ε<sub>0</sub> = 8,85 · 10<sup>−12</sup> C² / [[Joule|J]] [[meter|m]].</pre>
<br /><br /><br />
<nowiki>1 [[hektar]] = [[1 E4 m²]]</nowiki>
|-
| Grške črke: α β γ δ ε ζ<br />η θ ι κ λ μ ν ξ<br />π ρ σ ς τ υ φ<br />χ ψ ω<br />Γ Δ Θ Λ Ξ Π Σ<br />Φ Ψ Ω
|
<pre>α β γ δ ε ζ
η θ ι κ λ μ ν ξ
π ρ σ ς τ υ φ
χ ψ ω
Γ Δ Θ Λ Ξ Π Σ
Φ Ψ Ω</pre>
|-
| Matematični znaki: (glej [[Pomoč:Posebni znaki]])<br />∫ ∑ ∏ √ ± ∞<br />≈ ∝ ≡ ≠ ≤ ≥ →<br />× · ÷ ∂ ′ ″ ∇<br />‰ ° ∴ ℵ<br />ø ∈ ∋ ∩ ∪ ⊂ ⊃ ⊆ ⊇<br />¬ ∧ ∨ ∃ ∀ ⇒ ⇔
| <pre>
∫ ∑ ∏ √ ± ∞
≈ ∝ ≡ ≠ ≤ ≥ →
× · ÷ ∂ ′ ″ ∇
‰ ° ∴ ℵ
ø ∈ ∋ ∩ ∪ ⊂ ⊃ ⊆ ⊇
¬ ∧ ∨ ∃ ∀ ⇒ ⇔</pre>
|-
| Večji presledek kot običajno brez delitve vrstice: x<sup>2</sup>&nbsp;&nbsp;&nbsp;≥&nbsp;&nbsp;&nbsp;0 true.<br />To je uporabno v enačbah.
| <pre>x<sup>2</sup>&nbsp;&nbsp;&nbsp;≥&nbsp;&nbsp;&nbsp;0</pre>
|-
| Integrali zapisani z ascii znaki (vsaka vrstica se značne s presledkom):<br />
∞ -x<sup>2</sup>
∫ e dx = √π
-∞
Kvadratni koren res ni najboljši.
| <pre> ∞ -x<sup>2</sup>
∫ e dx = √π
-∞</pre>
|-
| Zahtevnejše enačbe:<br />
bolj po [[LATeX]]ovsko<br />
&nbsp;&nbsp;<math>\sum_{n=0}^\infty \frac{x^n}{n!}</math>
* Glej [[Wikipedija:TeXov zapis|TeXov zapis]]
| <pre><math>\sum_{n=0}^\infty \frac{x^n}{n!}</math></pre>
|-
| Zahtevnejše enačbe:<br />
ali tudi še po [[TeX]]ovsko<br />
&nbsp;&nbsp;<math> L(x,\chi) = {\prod_{p=2 \atop p \in P}^{\infty}}
{ 1\over 1-{\chi(p)\over p^{s}} }</math>
* Glej [[Wikipedija:TeXov zapis|TeXov zapis]]
|-
| <pre><math> L(x,\chi) = {\prod_{p=2 \atop p \in P}^{\infty}}
{ 1\over 1-{\chi(p)\over p^{s}} }</math></pre>
|}
 
== Tabele ==
 
<table><tr valign=top><td>
 
<table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0>
<caption><tt>Primer tabele</tt></caption>
<tr>
<th bgcolor=#A0E0A0>Prvo zaglavje</th>
<th bgcolor=#A0E0A0>Drugo zaglavje</th>
<th bgcolor=#A0E0A0>Tretje zaglavje</th>
</tr>
<tr>
<td>zgornji levi</td>
<td bgcolor=00ffbb>zgornji srednji</td>
<td rowspan=2 bgcolor=#FA9805>desna stran</td>
</tr>
<tr>
<td>spodnji levi</td>
<td>spodnji srednji</td>
</tr>
<tr>
<td colspan=2 align=center bgcolor=666699>
<font color=ff99cc>prazno polje</font></td>
<td> </td>
</tr>
<tr>
<td colspan=3 align=center bgcolor=#6666ff>spodnja vrstica</td>
</tr>
</table>
 
<td>
 
<pre><table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0>
<caption><tt>Primer tabele</tt></caption>
<tr>
<th bgcolor=#A0E0A0>Prvo zaglavje</th>
<th bgcolor=#A0E0A0>Drugo zaglavje</th>
<th bgcolor=#A0E0A0>Tretje zaglavje</th>
</tr>
<tr>
<td>zgornji levi</td>
<td bgcolor=00ffbb>zgornji srednji</td>
<td rowspan=2 bgcolor=#FA9805>desna stran</td>
</tr>
<tr>
<td>spodnji levi</td>
<td>spodnji srednji</td>
<tr>
<td colspan=2 align=center bgcolor=666699>
<font color=ff99cc>prazno polje</font></td>
<td>&nbsp; (&+nbsp) </td>
</tr>
</tr>
<tr>
<td colspan=3 align=center bgcolor=#6666ff>spodnja vrstica</td>
</tr>
</table></pre>
 
</table>
 
Če tabela ni prikazana pravilno, preglejte, ali so vsi dostavki &lt;tr&gt; in &lt;td&gt; zaprti s pripadajočimi &lt;/tr&gt; in &lt;/td&gt; dostavki. Najboljše je začeti vse vrstice, ki pripadajo tabeli v prvem stolpcu kot v zgornjem primeru, saj lahko v nasprotnem primeru dobite nepravi presledek nad tabelo ali pa se sesuje brskalnik.
 
Primer novejšega zapisa tabele (glej tudi [[:meta:Help:Table|uporabo tabel]] {{ikona en}})
 
<table><tr valign=top><td>
 
{| border=1 cellspacing=0 cellpadding=1 bgcolor=#a0e0a0
|+ <tt>Pascalova matrika</tt>
|-
!align=right bgcolor=#6666ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|align=right bgcolor=#ff11ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|align=right bgcolor=#ff11ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|align=right bgcolor=#ff11ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|- align=right
|1
|bgcolor=#fa9805|2
|bgcolor=#ff11ff|3
|4
|bgcolor=#fa9805|5
|bgcolor=#ff11ff|6
|7
|bgcolor=#fa9805|8
|bgcolor=#ff11ff|9
|10
|bgcolor=#fa9805|11
|12
|- align=right
|bgcolor=#fa9805|1
|bgcolor=#ff11ff|3
|6
|bgcolor=#fa9805|10
|bgcolor=#ff11ff|15
|21
|bgcolor=#fa9805|28
|bgcolor=#ff11ff|36
|45
|bgcolor=#fa9805|55
|56
|78
|- align=right
|bgcolor=#ff11ff|1
|4
|bgcolor=#fa9805|10
|bgcolor=#ff11ff|20
|35
|bgcolor=#fa9805|56
|bgcolor=#ff11ff|84
|120
|bgcolor=#fa9805|165
|220
|286
|364
|- align=right
|1
|bgcolor=#fa9805|5
|bgcolor=#ff11ff|15
|35
|bgcolor=#fa9805|70
|bgcolor=#ff11ff|126
|210
|bgcolor=#fa9805|330
|495
|715
|1001
|1365
|- align=right
|bgcolor=#fa9805|1
|bgcolor=#ff11ff|6
|21
|bgcolor=#fa9805|56
|bgcolor=#ff11ff|126
|252
|bgcolor=#fa9805|462
|792
|1287
|2002
|3003
|4368
|- align=right
|bgcolor=#ff11ff|1
|7
|bgcolor=#fa9805|28
|bgcolor=#ff11ff|84
|210
|bgcolor=#fa9805|462
|924
|1716
|3003
|5005
|8008
|12376
|- align=right
|1
|bgcolor=#fa9805|8
|bgcolor=#ff11ff|36
|120
|bgcolor=#fa9805|330
|792
|1716
|3462
|6435
|11440
|19448
|31824
|- align=right
|bgcolor=#fa9805|1
|bgcolor=#ff11ff|9
|45
|bgcolor=#fa9805|165
|495
|1287
|3003
|6435
|12870
|24310
|43758
|75582
|- align=right
|bgcolor=#ff11ff|1
|10
|bgcolor=#fa9805|55
|220
|715
|2002
|5005
|11440
|24310
|48620
|92378
|167960
|- align=right
|1
|bgcolor=#fa9805|11
|66
|286
|1001
|3003
|8008
|19448
|43758
|92378
|184756
|352716
|- align=right
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|12
|78
|364
|1365
|4368
|12376
|31824
|75582
|167960
|352716
|705432
|}
 
<td>
 
<pre>
{| border=1 cellspacing=0 cellpadding=1 bgcolor=#a0e0a0
|+ <tt>Pascalova matrika</tt>
|-
!align=right bgcolor=#6666ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|align=right bgcolor=#ff11ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|align=right bgcolor=#ff11ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|align=right bgcolor=#ff11ff|1
|align=right|1
|align=right bgcolor=#fa9805|1
|- align=right
|1
|bgcolor=#fa9805|2
|bgcolor=#ff11ff|3
|4
|bgcolor=#fa9805|5
|bgcolor=#ff11ff|6
|7
|bgcolor=#fa9805|8
|bgcolor=#ff11ff|9
|10
|bgcolor=#fa9805|11
|12
...
...
|}
</pre>
 
</table>
 
 
== HTML-tabele ==
[[HTML]]-tabele so lahko prav tako koristne. Za podrobnosti o tem, v katerih primerih in kako jih uporabljati, glej [[Wikipedija:Razpredelnice]].
 
== Spremenljivke ==
{| class="wikitable"
! Koda
! Izpis
|-
| <nowiki>{{CURRENTMONTH}}</nowiki>
| {{CURRENTMONTH}}
|-
| <nowiki>{{CURRENTMONTHNAME}}</nowiki>
| {{CURRENTMONTHNAME}}
|-
| <nowiki>{{CURRENTMONTHNAMEGEN}}</nowiki>
| {{CURRENTMONTHNAMEGEN}}
|-
| <nowiki>{{CURRENTDAY}}</nowiki>
| {{CURRENTDAY}}
|-
| <nowiki>{{CURRENTDAYNAME}}</nowiki>
| {{CURRENTDAYNAME}}
|-
| <nowiki>{{CURRENTYEAR}}</nowiki>
| {{CURRENTYEAR}}
|-
| <nowiki>{{CURRENTTIME}}</nowiki>
| {{CURRENTTIME}}
|-
| <nowiki>{{NUMBEROFARTICLES}}</nowiki>
| {{NUMBEROFARTICLES}}
|-
| <nowiki>{{PLURAL:n|oblika za 1|oblika za 2|oblika za 3 in 4|oblika za 5 do 100, nato začne spet s prvo obliko|oblika za 0}}</nowiki>
| {{PLURAL:2|bajt|bajta|bajte|bajtov}}
|-
| <nowiki>{{GRAMMAR:ime sklona|{{SITENAME}}}}</nowiki> – zaenkrat le za SITENAME (''{{SITENAME}}'')
| {{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}}
|}
 
Glej tudi [[m:Help:Magic words]], [[Pomoč:GRAMMAR]] in [[Predloga:Wikivar]]
<h3>Vrste knjižničnih katalogov </h3>
 
== Težave s šumniki ==
==== Klasični katalogi====
Pri krajših zapisih notranjih povezav moramo paziti še na naslednje. Predvsem pri šumnikih »č/Č«, š/Š« in »ž/Ž«. Zgleda sta [[Češka|Češko]]slovaška in [[Žirovnica|Žirovni]]čani (zapisati moramo [[Češka|Češkoslovaška]] in [[Žirovnica|Žirovničani]]).
Nekatere knjižnice imajo še klasične, listkovne kataloge: abecedni imenski katalog (AIK), abecedni stvarni katalog (ASK), stvarni sistematski (UDK) in geselski. Posamezne knjižnice imajo tudi kataloge posebnih zbirk.
 
== Opombe ==
==== Računalniški katalogi====
Opombe v besedilu, ki so v prikazanem članku postavljene na skupnem mestu, največkrat na koncu, se vnašajo z naslednjo sintakso:
Javno dostopni uporabniški katalog je na sistemu COBISS (OPAC). Iskati je mogoče po vzajemni podatkovni zbirki (COBIB), kot tudi po lokalnih zbirkah oddelčnih knjižnic in vsake od sodelujočih knjižnic v sistemu COBISS.SI.
Internetni dostop je v posameznih knjižnicah in na hodnikih.
 
; Sklicevanje na opombo
<h4> Funkcija kataloga </h4>
: <nowiki><ref>Besedilo opombe, vključno s povezavami.</ref></nowiki>
Katalog omogoča, da ugotovimo:
-ali knjižnica ima publikacijo z določenim naslovom oz. publikacijo določenega avtorja
-katera dela nekega avtorja so v knjižnici
-katere izdaje tega dela so v knjižnici
-ali knjižnica ima publikacijo z določeno vsebino
 
; Opombe se pojavijo, kjer postavimo naslednje:
: <nowiki><references /></nowiki> oz. {{tl|Refsez}}
 
== Glej tudi ==
<h5> Dodatne povezave s sorodnimi članki v slovenski Wikipediji </h5>
* [[Wikipedija:Medjezikovne povezave]]
 
[[Kategorija:Osnovni podatki o Wikipediji|{{PAGENAME}}]]
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Osrednja_humanisti%C4%8Dna_knji%C5%BEnica
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Pavle_Kalan_(slavist)
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Tatjana_%C5%A0ifrer
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Knji%C5%BEni%C4%8Dni_katalog
 
[[af:Wikipedia:Redigeringsinstruksies]]
<h6> Zunanje povezave:
[[als:Hilfe:Seite bearbeiten]]
- http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K9804/Petek.pdf
[[am:እርዳታ:የማዘጋጀት እርዳታ]]
- http://www.ukm.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=401
[[ang:Wikipedia:How to edit a page]]
- http://terminologija.blogspot.com/2011/04/knjiznicni-katalog-i.html
[[ar:مساعدة:تحرير]]
[[as:Wikipedia:া:সাহাৰ্য্য কেন্দ্ৰ]]
[[az:Vikipediya:Məqalələrin redaktə qaydaları]]
[[be-x-old:Вікіпэдыя:Як рэдагаваць існуючы артыкул]]
[[bg:Уикипедия:Редактиране на страници]]
[[bn:উইকিপিডিয়া:কীভাবে একটি পৃষ্ঠা সম্পাদনা করবেন]]
[[br:Skoazell:Penaos kemmañ ur bajenn]]
[[bs:Wikipedia:Kako izmijeniti stranicu]]
[[ca:Ajuda:Com es modifica una pàgina]]
[[cs:Nápověda:Jak editovat stránku]]
[[cv:Broken/Статьясене тӳрлетесси çинчен]]
[[cy:Wicipedia:Sut i olygu tudalen]]
[[de:Hilfe:Seite bearbeiten]]
[[dv:ވިކިޕީޑިޔާ: ޞަފްހާ އަކަށް ނުވަތަ ލިޔެވިފައިވާ މަޒްމޫނަކަށް ބަދަލު ގެނައުމަށް އެހީ އެއް]]
[[el:Βοήθεια:Πώς να επεξεργαστείτε μια σελίδα]]
[[en:Wikipedia:How to edit a page]]
[[eo:Helpo:Kiel redakti paĝon]]
[[es:Ayuda:Cómo se edita una página]]
[[eu:Laguntza:Artikuluak nola aldatzen diren]]
[[fi:Ohje:Kuinka sivuja muokataan]]
[[fr:Aide:Comment modifier une page]]
[[ga:Vicipéid:Conas alt a chur in eagar]]
[[gl:Wikipedia:Como editar unha páxina]]
[[gv:Wikipedia:Kanys duillag dy reaghey]]
[[he:עזרה:עריכת דף]]
[[hr:Wikipedija:Kako uređivati stranicu]]
[[hu:Wikipédia:Szerkesztés]]
[[hy:Վիքիփեդիա:Ինչպես խմբագրել էջը]]
[[ia:Wikipedia:Como formatar texto]]
[[id:Wikipedia:Menyunting sebuah halaman]]
[[it:Aiuto:Modifica]]
[[ja:Help:ページの編集]]
[[la:Vicipaedia:De recensendo]]
[[lb:Hëllef/Textgestaltung]]
[[lt:Pagalba:Kaip redaguoti puslapį]]
[[mn:Тусламж:Арай өндөр төвшинд текст засварлах талаар]]
[[ms:Wikipedia:Menyunting]]
[[nl:Help:Uitleg]]
[[nn:Hjelp:Endra ei side]]
[[no:Hjelp:Hvordan man redigerer en side]]
[[ny:Wikipedia:Chithandizo cha Kulemba pa Wikipedia]]
[[pl:Pomoc:Formatowanie tekstu]]
[[pt:Ajuda:Guia de edição/Formatação]]
[[ro:Ajutor:Cum modific o pagină]]
[[ru:Википедия:Как править статьи]]
[[simple:Help:How to change pages]]
[[sk:Pomoc:Prehľad editácie stránok]]
[[sr:Помоћ:Уређивање]]
[[su:Wikipedia:Cara ngédit kaca]]
[[sv:Wikipedia:Redigering]]
[[th:วิธีใช้:การแก้ไขหน้า]]
[[tr:Yardım:Sayfa nasıl yazılır]]
[[uk:Вікіпедія:Як редагувати статтю]]
[[ur:صفحہ کس طرح ترمیم کریں]]
[[vi:Wikipedia:Sửa đổi]]
[[yi:װיקיפּעדיע:וויאזוי צו רעדאקטירן א בלאט]]
[[yo:Ìrànwọ́:Báwo lẹṣe le ṣe àtúnṣe ojúewé]]
[[zh:Help:编辑页面]]
[[zh-min-nan:Help:Pian-chi̍p]]
[[zh-yue:Wikipedia:點改嘢]]