Metapodatek: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 9:
Metapodatki vsebujejo podatke o podatkih; obsegajo podatke, ki se nanašajo na vsebino, strukturo,
kvaliteto, lastništvo, distribucijo, tehnologijo, namen, uporabnost in druge elemente, ki so pomembni
za pravilno interpretacijo oziroma uporabo podatkov. Prava definicija pojma ni znana, kar na številnih področjih, ki imajo stik z metapodatki, privede do različnih dojemanj.
Pomagajo nam pri iskanju pomembnih informacij o elektronskih virih in njihovi lokalizaciji, kar je pomembno še prav posebej v zadnjih letih, predvsem zaradi velikega porasta elektronskih virov. Poleg lokalizacije je pomembna tudi ohranitev le-teh virov ter metapodatkov, da bodo tako dostopni tudi v prihodnosti.
Izraz 'metapodatki' so prvič uporabili okoli leta 1960, uradno pa leta 1970 v kontekstu DBMSs (Database Management Systems). Woodley (1999) je našel prvo omembo t.i. 'meta-data' (ang.) v diplomski nalogi o 'infologičnem pristopu do baz podatkov'. Izraz se je najhitreje razširil v Severni Evropi, vendar je kmalu postal priljubljen po celem svetu.
Vrstica 45:
<h2>VRSTE METAPODATKOV</h2>
Metapodatki, ki vsebujejo podatke o viru, so neločljivi od svojega elektronskega vira, zatorej bodo izsledljivi tudi v nadaljnjih letih. Takšne podatke imenujemo metapodatki za trajno ohranjanje, drugače pa poznamo veliko drugih delitev metapodatkov. Najbolj splošna in uporabljana je delitev na strukturne, deskriptivne
Razen
| |||