Ivan Zapolja: Razlika med redakcijama
(ni razlike)
|
Redakcija: 08:47, 18. maj 2011
Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesi vár, Ogrsko kraljestvo (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22. julij 1540, Sebeș, Transilvanija (sedaj Romunija).
| Ivan I. Zapolja | |
|---|---|
| Ogrski kralj | |
 | |
| Vladanje | 1528 - 1540 |
| Rojstvo | 2. februar 1487 Spiški grad |
| Smrt | 17. julij 1540 (53 let) ali 21. julij 1540 (53 let) Sebeș[d], Transilvanija |
| Oče | Ištvan Zapolja |
Oče Ištvan Zapolja je bil ogrski plemič srednjega stanu, mati pa je bila iz plemiške družine Hedvig.
Vzpon na prestol
Od leta 1505 je bil vodja ogrskih plemičev, ki so se borili proti kakršnemu koli tujemu vplivu in za povratek kralja ogrskega porekla. Leta 1511 je postal erdelijski (transilvanski) vojvoda. Njegova glavna naloga je bila zadušitev kmečkega upora, ki ga je vodil György Dózsa. Leta 1514 je pri Temišvaru porazil uporne kmete in zatrl upor, vodje upora pa je mučil in zatem usmrtil.
V naslednjih letih, v katerih je bila Ogrska pod oblastjo Jagelonov, je izkoristil slabosti vladajočega razreda in kaos, ki je vladal v državi in okrepil svoj vpliv, moč in bogastvo. Ko je osmanski sultan Sulejman I. Veličastni leta 1526 napadel Ogrsko, se je Zapolja s svojo vojsko odpravil proti Mohaču, da bi sodeloval v obrambi države, vendar iz nikoli pojasnjenih vzrokov ni prišel pravočasno na bojišče.
Eden od vzrokov za njegovo zamudo bi lahko bili slabi odnosi in stalni spori s Habsburžani. Dunajski dvor je od njega med drugim zahteval vrnitev kraljevih posesti, s čemer se Zapolja seveda ni strinjal. Drugi razlog bi lahko bile dvorne spletke, zaradi keteih se je v beneških krogih govorilo, da je Zapolja sklenil tajni sporazum s Sulejmanom I. o sabotiranju in nesodelovanju v borbi proti Osmanom.
Vladanje
Viri
- Nicolae Jorga: Geschichte des Osmanischen Reiches. Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 1990. 2. del, str. 404-409.
- Encyclopædia Britannica [1]
- Zdzisław Spieralski, Jan Tarnowski: 1488-1561, Waršava 1977, str. 124-125.
- Encyklopédia Slovenska, Veda, Bratislava, 1982.