Thomas James Henderson: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: pl:Thomas James Henderson
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog AWB
Vrstica 7:
Henderson je študiral [[pravo]], vendar sta bili [[astronomija]] in [[matematika]] njegova [[konjiček|konjička]]. Kot se pogosto zgodi, je konjiček popolnoma prevladal. Ko je našel nov postopek merjenja [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] s pomočjo [[okultacija|okultacije]] [[Luna|Lune]], je nanj postal pozoren [[Thomas Young (fizik)|Thomas Young]], takrat predstojnik »Navtičnega almanaha« [[Kraljeva mornarica|Britanske kraljeve mornarice]]. Young je Hendersonu pomagal pri delu v astronomiji in ga celo predlagal v [[admiraliteta|admiraliteto]].
 
Leta [[1831]] je Henderson postal predstojnik Britanskega observatorija na [[Rt dobre nade|Rtu dobre nade]] v [[Republika Južna Afrika|Južnoafriški republiki]]. Tu je opazoval od aprila [[1832]] do maja [[1833]]. Tako je imel priložnost opazovati [[alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Centauri), ki je tretja najsvetlejša [[zvezda]] na nebu, in je tako daleč na južnem delu neba, da iz [[Evropa|Evrope]] nikoli ni vidna. V Evropi so slišali zanjo šele po dobi raziskovanj. Zvezda še vedno nima drugega imena kot uradno astronomsko ime. Omenili so mu, da ima zvezda veliko [[lastno gibanje]]. Zaradi bolezni se je vrnil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in začel analizirati svoje opazovalne podatke. Nazadnje je prišel do zaključka da je njena [[paralaksa]] enaka približno 3/4" in je njena razdalja nekaj manj kot 1 [[parsek]] (današnja vrednost 0,762", razdalja 1,312 parseka, oziroma 4,280 [[svetlobno leto|svetlobnih let]]). Vrednost, ki jo je Henderson dobil, je bila zelo natančna in premajhna le za 33,7 %. Zaradi dvoma o natančnosti svojih inštrumentov odkritja ni želel objaviti. Istočasno je [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve|Friedrich von Struve]] leta [[1837]] meril in objavil paralakso [[Vega (zvezda)|Vege]] (α [[Lira (ozvezdje)|Lire]] (Lyrae)). To je pomenilo, da je oddaljenost α le malo večja kot 4 svetlobna leta. Njen sistem, ki se v [[daljnogled]]u iskaže kot fizično [[trozvezdje|ternarni]], je zato bliže kot [[61 Laboda|61]] [[Labod (ozvezdje)|Laboda]] (Cygni) ([[Friedrich Wilhelm Bessel|Besslova]] paralaksa 37/100") ali celo Vege (von Struvejeva paralaksa 13/50") in je nam nabližje zvezdno telo. Najbližja od treh komponent, zelo majhna zvezda s slabo svetilnostjo, odkrita leta [[1915]], je [[Proksima Kentavra|Proksima]] (najbližja) Kentavra. Henderson je svoje račune končal pred Besslom. Svoje rezultate pa je objavil šele leta [[1839]], leto za njim. Tako velja Bessel za odkritelja zvezdne paralakse.
 
Hendersona so zaradi odličnega dela na Rtu dobre nade leta [[1834]] imenovali za prvega [[škotski kraljevi astronom|škotskega kraljevega astronoma]]. Njegov zasebni observatorij na [[Calton Hill]]u v Dundeeju, kjer je kot astronom prvič opazoval, so prodali [[Univerza v Edinburgu|Univerzi v Edinburghu]]. Na predlog ministrskega predsednika [[vikont Melbourne|vikonta Melbourna]] je tam postal profesor astronomije in tu ostal do svoje smrti.
Vrstica 18:
 
{{lifetime|1798|1844|Henderson, Thomas}}
 
[[Kategorija:Škotski astronomi]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]