Ivo Šorli: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 22:
V njegovem delu lahko zasledimo motive nadpovprečnega, duševno potenciranega človeka (vpliv [[Nietzsche]]ja), narodnostnega boja ter novoromantičnega [[idealizem|idealizma]]). Za večino njegovih del je značilen [[realizem]] z elementi [[romantika|romantike]]. Slikanje življenja slovenskega meščanstva spominja na [[Fran Govekar|Frana Govekarja]] in [[Guy de Maupassant]]a. Po njem Šorli prevzema modrovanja o ženskah. Njegovi vplivi se pokažejo pri zaničljivem pogledu na meščansko žensko v meščanskih naturalističnih novelah s temo erotike, malomeščanskega zakona in ženske nezvestobe. Oba razpravljata o ženski kot o spolnem objektu, ki je daleč od razuma. Maupassanta je Šorli tudi prevajal. Izbor njegovih prevedenih novel ima naslov ''Novele'' in je izšel leta [[1909]] (novele: ''Debeluška'', ''Skrbnik'', ''Vrvica'', ''Morilec'', ''Srečanje'', ''Končano'', ''Poleno'', ''Resnična dogodba'').
 
Naslanjal se je tudi na filozofa [[Arthur Schopenhauer|Arthurja Schoppenhauerja]], ki je napisal spis ''Über die Weiber'', v katerem piše, da je ženska nekaj kot o nečem vmesnemvmes med otrokom in človekom. Pravi, da je ženska že na zunaj šibka, zato ni sposobna za globlja duhovna razmišljanja. Njena naloga je razveseljevati moškega. Nagnjena je k lažem. Po Schoppenhauerju ženska v mladosti išče v moškem zgolj ljubimca, v starosti pa tolažnika.
 
Šorli po Nietzscheju povzema idejo o biču. V enem od poglavij ''O stari in mladi ženički'' se pripovedovalec sreča s staro, izkušeno žensko, ki mu pravi, kako se mora obnašati do ženske – ko gre k njej, mora vselej vzeti s seboj bič.