Ivo Šorli: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 18:
 
== Delo==
Osrednji dogajalni prostor v Šorlijevih delih sta predvsem meščansko in vaško okolje. Osrednje prevladujoče teme so: ženska, erotika, strast. Osebe iz meščanskega okolja so pogosto uradniki, ki se zapletajo v kratke zveze s služkinjami. Poročeni moški so najpogosteje predstavljali žrtve ženske nezvestobe, doživljajo propad zakona - za kar je kriva ženska. Primer takšnih novel: ''Tolažnica'', ''Brez tragike'', ''Povest o neki drugi'', ''Barčica po morju plava'' … Moški liki so prepričani, da dobro poznajo žensko in da so poklicani, da o njej razpravljajo, jo analizirajo - postavijo si jo za eksperiment (npr. ''Brez tragike''). V ženski lahko včasih najdejo zaupnico, sicer pa je najpogosteje prevarantka. VaškoVaškim dekle jedekletom pogosto neumnopripisuje neumnost.
 
V njegovem delu lahko zasledimo motive nadpovprečnega, duševno potenciranega človeka (vpliv [[Nietzsche]]ja), narodnostnega boja ter novoromantičnega [[idealizem|idealizma]]). Za večino njegovih del je značilen [[realizem]] z elementi [[romantika|romantike]]. Slikanje življenja slovenskega meščanstva spominja na [[Fran Govekar|Frana Govekarja]] in [[Guy de Maupassant]]a. Po njem Šorli prevzema modrovanja o ženskah. Njegovi vplivi se pokažejo pri zaničljivem pogledu na meščansko žensko v meščanskih naturalističnih novelah s temo erotike, malomeščanskega zakona in ženske nezvestobe. Oba razpravljata o ženski kot o spolnem objektu, ki je daleč od razuma. Maupassanta je Šorli tudi prevajal. Izbor njegovih prevedenih novel ima naslov ''Novele'' in je izšel leta [[1909]] (novele: ''Debeluška'', ''Skrbnik'', ''Vrvica'', ''Morilec'', ''Srečanje'', ''Končano'', ''Poleno'', ''Resnična dogodba'').