Geslovnik: Razlika med redakcijama

== GeslovnikSplošno ==

'''Geslovnik''' je sistematično urejen '''seznam gesel''' ali [[Predmetna oznaka|predmetnih oznak]]. Z njim želimo poenotiti izraze, ki v katalogu opisujejo vsebino dokumentov. Poenotenje izrazov je pomembno zaradi boljših možnosti za priklic dokumentov pri iskanju po vsebini. Uporaba naravnega jezika namesto šifre.

[[Predmetna oznaka]] izraža vsebino dokumenta. Tvori jo izraz, ki je ena beseda ali besedna zveza. [[Predmetna oznaka|Predmetne oznake]], razvrščene po abecedi, tvorijo geslovnik. Geslovnik ali [[geslovnik|geselnik]] je kontroliran slovar, ki največkrat vključuje predmetne oznake iz [[knjižnični katalog|knjižničnega kataloga]]. [[Knjižnični katalog]] pa je po abecedi ali po kakem drugem sistemu urejen popis knjižničnega gradiva.

Prizadevanje za usklajenost predmetnega označevanja sega v preteklost, v čas [[listkovni katalogi|listkovnih stvarnih katalogov]]. Pod okriljem [[IFLA|Ifle]] je bila v letu 1981 ustanovljena [[Sekcija za klasifikacijo in indeksiranje]] (Section on Classification and Indexing), ki si je začela prizadevati za sprejem in mednarodno uskladitev načel predmetnega označevanja.

* ISO 5964. [[Guidelines for the establishment and development of multilingual thesauri]]. 1st ed., 15.2.1985

* ISO 5963. [[Methods for examining documents, determining their subjects, and selecting indexing terms]]. 1st ed., 1.12.1985

* ISO 2788. [[Guidelines for establishment and development of monolingual thesauri. 2nd ed.]], 15.11.1986.

Leta 1990 so knjižničarji željo po enotnih načelih za predmetno označevanje naslovili na Sekcijo za klasifikacijo in indeksiranje pri [[IFLA|Ifli]]. [[IFLA|Iflina]] delovna skupina je leta 1999 objavila dokument z naslovom Principles Underlying Subject Heading Languages, ki vsebuje nekaj kratkih definicij in jasna, jedrnata načela za predmetno označevanje ter poročila o praksi v nekaterih državah.

V Sloveniji je [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] (NUK) leta 1994 izdala navodila za oblikovanje [[Predmetna oznaka|predmetnih oznak]] z naslovom Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu. Navodila so delno nastajala že v skupnih delovnih komisijah bivše Jugoslavije s ciljem poenotene obdelave gradiva v jugoslovanskih nacionalnih knjižnicah. Katalogizacijska navodila za predmetno označevanje, ki jih vsebuje priročnik iz leta 1994, slonijo na tedanji katalogizacijski praksi.

Prvi seznami predmetnih nizov, ki so nastali ob vsebinski obdelavi slovenike v prvi polovici devetdesetih let, so bili objavljeni leta 1997 v priročniku [[Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu s podnaslovom Predmetne rubrike: seznami in navodila za oblikovanje]].

Danes v Sloveniji knjižničarji in katalizatorji uporabljajo Splošni spletni slovenski glasovnik, ki se ga redno dopolnjujejo z novimi [[Predmetna oznaka|predmetnimi oznakami]].

'''Predmetna določila''' so vključena v seznam enakopravno s [[predmetnimi oznakami]]. Seznam [[Predmetna oznaka|predmetnih določil]] ni posebej izpostavljen iz dveh razlogov: zaradi lažjega iskanja in zato, ker večina [[Predmetna oznaka|predmetnih oznak]] lahko nastopa tudi kot določilo in obratno, marsikatero predmetno določilo lahko uporabimo tudi kot [[Predmetna oznaka|predmetno oznako]].

'''Kazalke''' povezujejo identične pojme, izločajo nesprejete izraze in kažejo na izraze, ki jih uporabljamo kot [[Predmetna oznaka|predmetne oznake]]. Nesprejeti izraz in [[predmetna oznaka]] sta med seboj povezana z besedama ''glej'', ki kaže pod katero [[Predmetna oznaka|predmetno oznako]] so zbrana dela o določeni temi, in ''uporabi za'', obe opozarjata katalogizatorja, katerega izraza naj ne uporablja.

'''Vodilke''' povezujejo pojme, ki so med seboj tematsko povezani. Uporabnika usmerjajo od ene sprejete [[Predmetna oznaka|predmetne oznake]] na drugo oziroma opozarjajo na druge [[Predmetna oznaka|predmetne oznake]], ki se nanašajo na iskano vsebino.