Oleg Novgorodski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Amirobot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: az:Oleq Veşiy
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m {{slog}} AWB
Vrstica 1:
{{slog}}
 
{{Infobox Monarch
|name =Oleg
Vrstica 28 ⟶ 30:
|place of burial =neznan, verjetno v [[Stara Ladoga|Stari Ladogi]]
}}
'''Oleg Novgorodski''' ([[starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovansko]]: Олег [Oleg], staronordijsko: Helgi, hazarsko: verjetno Helgu), poznan tudi kot '''Oleg Prerok''' ([[ruščina|rusko]]: Олег Вещий [Oleg Vešči]), † 912 ali 922, je bil [[Varjagi|varjaški]] [[knez]] (''konung''), ki je v zgodnjem 10. stoletju vladal vsem ali vsaj delu [[Rusi|Rusov]]. Rusko prestolnico je iz [[Veliki Novgorod|Novgoroda]] prestavil v [[Kijev|Kijev]], kjer je postavil temelje močne države [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]]. Najmanj enkrat je napadel prestolnico [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] [[Konstantinopel]].
 
Staroslovanske kronike o njem pišejo, da je bil vrhovni vladar Rusov od leta 882 do 912. Datuma sta po mnenju nekaterih zgodovinarjev sporna, ker se ne ujemata s podatki iz drugih virov, na primer iz [[Schechterjevo pismo|Schechterjevega pisma]], ki omenja dejavnosti nekega [[kagan|kagan]]a z imenom HLGW še v poznih 940. letih med vladanjem bizantinskega cesarja [[Roman I. Lekapen|Romana I.]] Olegovo sorodstvo z vodilno rusko dinastijo [[Rurik]]ov, predvsem z njegovim naslednikom [[Igor Kijevski|Igorjem Kijevskim]], je med zgodovinarji še vedno predmet razprav.
 
==Oleg v ruskih kronikah==
Vrstica 47 ⟶ 49:
Zgodovinarji, med katerimi sta tudi David Christian in Constantine Zuckerman, so nedolgo tega ugotovili, da podatke iz Schechterjevega pisma potrjujejo razne druge ruske kronike in namigujejo na borbo v zgodnji ruski državi med strankami, ki so podpirale Olega in strankami, ki so podpirale Rurikoviča Igorja, v kateri je bil Oleg nazadnje poražen.<ref>Zuckerman, Constantine. »On the Date of the Khazar’s Conversion to Judaism and the Chronology of the Kings of the Rus Oleg and Igor.« Revue des Études Byzantines 53 (1995), str. 257-268.</ref><ref>Christian, David. A History of Russia, Central Asia and Mongolia, Vol. 1. Blackwell, 1998, str. 341-345.</ref> Zuckermann je tudi predlagal, da se morajo zgodnje ruske kronike na podlagi teh virov časovno uskladiti. Zuckermann, pa tudi drugi zgodovinarji, ki so preučevali te vire, so prepričani, da so Hazari izgubili Kijev šele v zgodnjem 10. stoletju in ne leta 882, kot se običajno trdi,<ref>Golb, Norman in Omeljan Pritsak. Khazarian Hebrew Documents of the Tenth Century. Ithaca: Cornell Univ. Press, 1982, str. 60-71.</ref><ref>Shahmatov, A.A. Ocherk Drevnejshego Perioda Istorii Russkogo Jazyka. Petrograd, 1915 (reprinted Paris 1967), xxxii-xxxiii.</ref> da Igor ni bil Rurikov sin, pač pa daljnji potomec in da Oleg ni bil Rurikov neposredni naslednik, ampak da je med njima še neka »izgubljena generacija«.<ref>"Izgubljeno generacijo« je med Olega in Igorja vrinil Omeljan Pritsak. Zuckermann je njegovo predpostavko zavrnil kot »popolno špekulacijo« in oba vladarja postavil v zgodnje do srednje 10. stoletje.</ref>
 
Posebno zanimanje zgodovinarjev vzbuja podatek iz Schechterjevega pisma, ki govori o Olegovi smrti. Oleg naj bi namreč pobegnil in napadel FRS, kar morda pomeni Perzijo,<ref> Pavel Kokovcov je v svojem ruskem prevodu Schechterjevega pisma leta 1932 napisal, da se FRS morda nanaša na [[Trakija|Trakijo]], kjer so bili Rusi v vojni z Romanom I. Lekapenom poraženi.</ref> kjer so ga ubili. Trditev se presenetljivo dobro ujema z zapisi arabskih zgodovinarjev, na primer ibn Miskavejha, ki so opisali podoben ruski napad na muslimansko državo [[Albanija, Kavkaz|Aranijo]] leta 944.<ref>al-Miskawaihi. The Eclipse of the 'Abbasid Caliphate. D. S. Margoliouth, angleški prevod, Oxford 1921</ref>
 
==Poskusi uskladitve poročil==
Vrstica 54 ⟶ 56:
Da bi rešili ta problem, so zgodovinarji predpostavili, da »helgu« v staronorveškem jeziku pomeni »svét« in da je bil to dedni naslov ruskih poganskih vladarjev-svečenikov in da ga je kot takega nosil tudi Igor.<ref>Parkomenko V.A. У истоков русской государственности. Leningrad, 1924, str. 24.</ref> Strokovnjaki so prepostavili tudi možnost, da je bil Helgu-Oleg, ki je sprožil vojno v 940. letih, neka tretja oseba in ne eden od obeh Rurikovih naslednikov. Lahko bi bil eden od »pravičnih velikih knezov«, ki so omenjeni v rusko-bizantinskih pogodbah iz leta 911 in 944 ali eden od »ruskih arhontov«, ki jih omenja [[De administrando imperio]]. Primarna kronika na žalost ne opisuje sorodstvenih vezi med manj pomembnimi knezi iz Rurikove dinastije, med člani Rurikove dinastije v poznem 10. in 11. stoletju pa kljub temu omenja Rurika, Olega in Igorja.
 
Georgij Vernadski povezuje Olega iz Schechterjeve kronike z Igorjevim anonimnim najstarejšim sinom, katerega vdova Pereslava je omenjena v rusko-bizantinski pogodbi iz leta 944,<ref> Vernadsky, Georgy. Kievan Rus. Moscow, 1996, str. 41 in dalje.</ref> V.J. Petruhin pa pa drugi strani špekulira, da je Helgu-Oleg iz 940. let eden od lokalnih knezov iz Černigova, katerega vladajoča dinastija je vzdrževala zelo tesne stike s [[Hazari]]jo. Petruhinovo trditev morda potrjujejo odkritja iz Črne gomile ([[ukrajinščina|ukrajinsko]]: Чорна могила [Čorna mogila]), velike kraljeve grobne gomile, ki so jo odkrili v bližini Černigova.<ref>Petrukhin V.Ya. »Князь Олег, Хелгу Кембриджского документа и русский княжеский род«. Древнейшие государства Восточной Европы. 1998. Памяти А.П. Новосельцева. Moscow, Russian Academy of Sciences, 2000, str. 222-230. </ref>
 
Akademska večina zaenkrat ni potrdila nobene od teh teorij.
Vrstica 62 ⟶ 64:
 
==Viri==
* Artamonov, Mihail. Istoriya Khazar. Leningrad, 1962.
* Brutskus, Julius D. Pismo Hazarskogo Evreja Ol X Veka. Berlin 1924.
* Dunlop, D.M.. History of the Jewish Khazars. Princeton: Princeton Univ. Press, 1954.
* Gregoire, H. 'Le »Glozel' khazare.« Revue des Études Byzantines 12, 1937.
* Kloss, B.M. »Letopis' Novgorodskaja pervaja«. Slovar' Kniznikov i Knizhnosti Drevnej Rusi, vol. 1. Leningrad 1987.
* Mosin, V. »Les Khazars et les Byzantins d'apres l'Anonyme de Cambridge.« Revue des Études Byzantines 6 (1931), str. 309-325.
* Novoselcev, Anatolij P. Hazarskoe Gosudarstvo i Ego Rol' v Istorii Vostochnoj Evropy i Kavkaza. Moscow 1990.
 
 
{{start box}}
Vrstica 83 ⟶ 84:
[[Kategorija:Umrli leta 912]]
[[Kategorija:Zgodovina Rusije]]
[[Kategorija:Ruski vladarji]]
[[Kategorija:Rusi]]
[[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]]