Jezikoslovna rekonstrukcija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
viri, stub |
dodana vsebina (po en:), ureditev sloga in np |
||
Vrstica 1:
Jezikoslovna rekonstrukcija pomeni ugotavljanje značilnosti hipotetičnega prednika (prajezika) dveh ali več znanih jezikov.
Njej cilj ni samo vzpostavljanje starešjih, prazgodovinskih danosti, temveč tudi določanje sorodnostnih vezi. Kadar ima rekonstrukcija ta drugi namen, ne zadošča odkriti samo neke splošne povezave med jeziki in narečji, temveč je treba povezanost med vzpostavljenimi in res izpričanimi oblikami določiti do podrobnosti. Čim več enot se da vzpostaviti, bolj uspešnejše je dokazovanje sorodstvenih vezi. Pri rekonstruiranju nas omejujeta Occamova britev in načelo realističnosti.▼
[[Zgodovinsko jezikoslovje]] pozna dve vrsti rekonstrukcije:
Podatki, ki jih imamo pri tej metodi na voljo, so navadno zajetnejši od podatkov za notranjo rekonstrukcijo. Tukaj upoštevamo več jeziko oz. narečij hkrati, po drugi strani pa nismo omejeni na enote, ki izkazujejo oblikoglasne premene.▼
* ''notranja rekonstrukcija'' skuša ugotoviti zgodnejše zgodovinske oblike nekega jezika,
* ''primerjalna rekonstrukcija'' (ali tudi enostavno ''rekonstrukcija'') skuša s [[primerjalna metoda|primerjalno metodo]] ugotoviti značilnosti hipotetičnega prednika dveh ali več jezikov. Primer rekonstruiranega prajezika je [[indoevropski prajezik]].
Rekonstruirane oblike so v jezikoslovju označene z zvezdico (*), s čimer jih razlikujemo od izrazov v znanih, izpričanih jezikih.
▲
▲Podatki, ki
==Viri==
| |||