Založba: razlika med redakcijama

dodanih 1.824 zlogov ,  pred 10 leti
Ključnega pomena za slovensko založništvo je čas [[Protestantizem|protestantizma]], ko leta [[1550]] dobimo prvi slovenski knjigi, Catechismus in Abecedarium, ki pomenita začetek slovenske pismenosti in književnosti. Njun avtor [[Primož Trubar]] je zato poimenovan tudi kot prvi slovenski založnik<ref>Milošič, A. (2005). Slovensko založništvo med državnimi podporami in trgom. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.</ref>. Slovenski protestanje so svoja dela morali vse do leta [[1575]] tiskati na nemškem, ko je Janez Mandelc v Ljubljani odprl prvo tiskarno. [[Protireformacija]] kmalu zatre ta razvoj, katerega temelji so že bili postavljeni in tako v letih [[1615]] in [[1672]] ne izide nobena knjiga več.
Leta [[1689]] naredi pomemben korak v razvoju založništva [[Janez Vajkard Valvasor]], ko v svojem [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperg]] izda svoje delo [[Slava vojvodine Kranjske]].
[[1678]]. leta je v [[Ljubljana|Ljubljani]] ustanovil tiskarsko podružnico bavarski tiskar [[Janez Krstnik Mayr]], ki je deloval v [[Salzburg]]u. Na slovenskih tleh je deloval še pred ustanovitvijo podružnice, saj je na primer leta [[1676]] natistnil delo stiškega [[pater|patra]] Edmunda Wagnerja Controversiae philosophicae. Uveljavil se je tudi kot knjigotržec, saj je knjige prodajal v salzburškem podjetju, hodil po sejmih ter predstavljal svojo ponudbo<ref>Janez Krstnik Mayr (2011). wikipedija. Prosta enciklopedija. Pridobljeno 13.5.2011, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Krstnik_Mayr.</ref>.
[[Ignac Alojz Kleinmayr]] je slovenski založnik, ki je leta [[1769]] prevzel družinsko podjetje ter jo razširil. Imel je ekskluzivno dovoljenje za izdajanje koledarjev na Koroškem, ki jo je dobil [[1776]], dve leti kasneje pa so mu po večletnem prizadevanju na [[Dunaj]]u potrdili privilegij za izdajanje in tiskanje šolskih knjig za Koroško in Kranjsko. Leta [[1782]] je tudi odprl tiskarno v Ljubljani. Novembra [[1784]] mu je bil podeljen desetletni privilegij, na podlagi katerega je postal edini tiskar uradnih deželnoknežjih predpisov v vseh treh notranjeavstrijskih deželah. Izdajaj je tudi časopise.
Slovenski tiskar [[Janez Friderik Egger]] je začetnik ljubljanske družine, ki je tiskarsko obrt opravljala v Ljubljani več kot 100 let. Ko je prevzev podjetje, je na stran postavil knjigotržko in založniško dejavnost, večji poudarek pa dal tisku.Tiskal je za lastno založbo in za druge knjigotržce, kot so bili Lovrenc Bernbacher, Mihael Promberger, Viljam Henrik Korn idr.
Še en slovenski knjigotržec in založnik je tudi [[Alojz Raab]], katerega delo govorijo oznake v publikacijah in časopisnih oglasih. Knjige, katere je izdala njegova založba, je oglasoval v časopisih.
V 2. polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] sta bili ustanovljeni najstarejši slovenski založbi, Mohorjeva družba leta [[1852]] in [[Slovenska matica]] leta [[1864]], ki delujeta še danes v povezavi s katoliško cerkvijo.
 
37

urejanj