Anton Trstenjak: Razlika med redakcijama

Po besedah [[Vid Pečjak|Vida Pečjaka]] je za Trstenjakovo psihologijo značilnih šest oznak. Prvič - ''eksatna eksperimentalna psihologija'', ki je dala znanstvenemu svetu nekaj dragocenih študij. Drugič - ''holistična usmeritev,'' ki je zelo blizu personalizmu, [[Viktor Frankl|Franklovi]] logopediji in sodobni humanistični psihologiji. Tretjič - ''pionirsko uvajanje posameznih psiholoških disciplin'' (pastoralna psihologija, psihologija ustvarjalnosti(1953 in 1981), psihologija zaznavanja(1983), ekonomska psihologija(1982), ekološka psihologija(1984), psihologija dela in organizacije (1951 in 1979) ter kot posebna katergorija grafologija(1985)). Četrtič - ''praktično psihološko delo'', ki se je kazalo kot svetovanje pomoči potrebnim. Pečjak pravi, da mirno lahko označi Trstenjaka kot začetnika naše [[klinična psihologija|klinične psihologije]]. Petič - ''enciklopedični pogled na celotno psihologijo svojega časa'' (zato so ga tudi imenovali <i>zadnji renesančni človek</i>). Ta pogled se še zlasti kaže v knjigah Oris sodobne psihologije (1969 in 1971) in Problemi psihologije (1976). Širino njegovega psihološkega udejstvovanja potrjujejo njegova knjižna in periodična dela, ki segajo od geometričnih iluzij do metodike verouka in od teorije zaznavanja do ocene [Franc[France Veber|Vebrove]] psihologije. Šestič - ''bogat opus poljudnoznanstvenih psiholoških del''.

Trstenjak je veliko raziskoval in pisal o slovenskem narodu. Njegova dela o družini lahko razumemo kot izražanje posebnega zanimanja in ljubezni do družine lastnega naroda (1994). Posebej je raziskoval značaj Slovencev v posameznih pokrajinah, vprašanje narodnih manjšin ter vzgibe za preživetje in napredek številčno majhnih narodov (med drugim je skupaj z dunajskim psihiatrom [[Erwin Ringel|Erwinom Ringlom]] napisal knjigo O koroški duši (1992)). Njegovo največje delo o narodu je knjiga Misli o slovenskem človeku, ki je izšla med osamosvajanjem Slovenije. Tudi Trstenjakova zadnja knjiga, ''Slovenska poštenost'' (1995), spada v to področje.

Teološka skupina njegovih del obsega po odlični disertaciji o univerzalistični usmerjenosti krščanstva v Apostolskih delih predvsem priložnostne članke v teoloških in pastoralnih revijah. Povsem teološko delo je natis njegovih duhovnih vaj za duhovnike (1975). V Trstenjakovih delih se izražata skupaj z drugimi značilnostmi njegove osebnosti tudi religiozna dimenzija in njegovo verovanje; tega nikoli in nikjer ni skrival, prav tako pa ni prestopil meje, kjer bi drugemu ponujal svoja prepričanja in stališča.