Založba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Larca91 (pogovor | prispevki)
→‎Glej tudi: dodana nova povezava
Larca91 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{v delu}}
'''Založba''' (izdajatelj) je [[podjetje]], ki skrbi za razmnoževanje in razpečevanje [[tisk]]a in [[glasba|glasbe]]. Založbe ocenijo kvaliteto avtorjevega dela, produkcijo in prodajo, se odločijo ali bodo vložile denar v določenega avtorja ali projek, promovirajo in publicirajo knjige potencialnim uporabnikom, izpolnijo naročila, distributirajo knjige, zberejo denar in izplačajo avtorja<ref>Clark, G. N. (1988). Inside Book Publishing. London: Blueprint Publishing Ltd.</ref>.
Založba običajno sklene [[pogodba|pogodbo]] z [[avtor]]jem, kjer po navadi odkupi [[avtorske pravice]] in se obveže razmnožitirazmnoževanju, oglaševatioglaševanju, financiratifinanciranje in distribuiratidistributiranju kopije avtorskega izdelka.
Za [[Produkcija|produkcijo]] [[Knjiga|knjig]] skrbijo [[Urednik|uredniki]], oblikovalci, marketingarji, promotorji itn.
 
Vrstica 15:
==Začetki založništva na Slovenskem==
[[Slika:Logo-slovenska_matica.gif|thumb|right|325px|Najstarejši slovenski založbi: Slovenska matica in Mohorjeva družba]]
Ključnega pomena za slovensko založništvo je čas [[Protestantizem|protestantizma]], ko leta [[1550]] dbimodobimo prvi slovenski knjigi, Catechismus in Abecedarium, ki pomenita začetek slovenske pismenosti in književnosti. Njun avtor [[Primož Trubar]] je zato poimenovan tudi kot prvi slovenski založnik<ref>Milošič, A. (2005). Slovensko založništvo med državnimi podporami in trgom. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.</ref>. Slovenski protestanje so svoja dela morali vse do leta [[1575]] tiskati na nemškem, ko je Janez Mandelc v Ljubljani odprl prvo tiskarno. [[Protireformacija]] kmalu zatre ta razvoj, katerega temelji so že bili postavljeni in tako v letih [[1615]] in [[1672]] ne izide nobena knjiga več.
Leta [[1689]] naredi pomemben korak v razvoju založništva [[Janez Vajkard Valvasor]], ko v svojem [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperg]] izda svoje delo [[Slava vojvodine Kranjske]].
V 2. polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] sta bili ustanovljeni najstarejši slovenski založbi, Mohorjeva družba leta [[1852]] in [[Slovenska matica]] leta [[1864]], ki delujeta še danes v povezavi s katoliško cerkvijo.