Barbara Habič Pregl: Razlika med redakcijama

'''Barbara Habič Pregl''', [[profesorica]], [[Slovenci|slovenska]] mladinska [[pisateljica]], [[učiteljica joge]] * [[22. julij]] [[1958]], [[Ljubljana]].

Osnovno in srednjo šolo je obiskovala v Ljubljani. Študirala je filozofijo in primerjalno književnost inana [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]. Po izobrazbi je profesorica, vendar ni nikoli poučevala. V letih [[1978]]-[[1992]] je objavljala članke izs področja kulture (predvsem filma in gledališča) v [[Ekran]]u, [[Mladina (revija)|Mladini]], [[EkranNaši razgledi|Naših razgledih]]u, in[[Sarajevo|sarajevskem]] [[Odjek]]u in [[Naši razgledi|Naših razgledih]]. V zadnjih desetih letih pa objavlja v revijah [[Albert (revija)|Albert]], [[Otrok in družina]], [[Rože in vrt (revija)|Rože in vrt]], [[Vrtnar (revija)|Vrtnar]], [[Otrok in družina]].

Štiričlanska družina je živela v beli hiši sredi zelenega parka, obkrožena z beli rožami. Nekoč se je mamica spomnila, da bi lahko hišo prebarvali. In res - hiša je kmalu postala znana kot Modra hiša. Žal so jo opazili deževni oblaki, ki so mislili, da je to oblak, ki se je spustil do tal. Začeli so tekmovati z njim in deževalo jo brez prestanka. Vse naokoli so bile mlake, voda je vdirala celo v hišo. Za pomoč je družina prosila vremenarje, da so napovedali sonce. Družina je hišo pobarvala na rdeče. Čeprav je ljudem rdeča barva vlivala dobro voljo, pa so čebele mislile, da je velikanski cvet. Kmalu so imeli okrog hiš eroje čebel in niti gasilci in čebelarji jih niso mogli pregnati. Težavo je rešil mestni čarovnik. Hišo so nato prebarvali v zeleno. A tudi ta barva je prinesla težave - bila je iste barve kot trava in družina je le stežka našla vhodna vrata. Tako so raje cele dneve ostajali notri, da se ne bi slučajno izgubili. Niti poštar jih ni več mogel najti. Družina je ugotovila, da je bilo najbolje na začetku. Tako so hišo zopet prebarvali v belo, le vrata so bila modra. Odločili so se, da barve hiše ne bodo več spreminjali.

V knjigi Babičina hiša je resnična knjiga - tako pravi avtorica Barbara Habič. V njej poteka celotno dogajanje, ki ga ves čas povezuje punčkadeklica Nina. V hiši so prebivali Nina, oče in mama, njena teta Kamila, babica ter upokojena učiteljica glasbe, ki so jo klicali Naša gospa. Hiša je skrivala polno skritih kotičkov, ki jih je Nina z veseljem odkrivala. Nina je imela mačka Filipa in zajca Zajca. Nina je bila zelo radovedna in je vedno želela vedeti vse. Zato je rada babico spraševala o starih časih, ta pa ji je z veseljem pripovedovala. Za Nino je bila babica najpametnejša in najbolj izkušena ženska. Najraje je imela njeno zbirko rut, obleke in predmete, ki jih je našla na podstrešju. Teta Kamila je bila pri osemindvajsetih letih še samska, samosvoja in brez želje po poroki, a je vseeno imela veliko snubcev. Nini je bila velika vzornica. Prišel je čas, ko je Nina morala v šolo. Takrat so nastopile tudi druge spremembe v njenem življenju: Naša gospa se je odselila, mami in oči sta začela zidati novo hišo, kamor naj bi se kmalu preselili, teta Kamila je zanosila in rodila hčerko ter se s svojim zaročencem odpravljala na pot v Dunaj. Te spremembe so Nino užalostile, vendar pa je prav skoznje odrasla in dozorela.

* [[Babičina hiša]] (19881989), Mladinska knjiga, Ljubljana {{COBISS|ID=7093248}}

* [[Tarkovski]] (1988), knjižnica Kinoteke, Ljubljana {{COBISS|ID=3934466}}

* [[Pobarvana hiša]] (2006), založba Arkadija, Ljubljana {{COBISS|ID=224823552}}

* [[Ljubezen gre skozi želodec]] (2008), Karantanija, Ljubljana {{COBISS|ID=239411712}}

* [[Babičina hiša]], (2008), Didakta, Radovljica (prenovljena izdaja){{COBISS|ID=237286912}}

* Barbara Habič: Babičina hiša. Mladinska knjiga, Ljubljana, 19881989