Bratislava: Razlika med redakcijama

Mesto leži na skrajnem zahodu države (48°9' severno, 17°7' vzhodno), tik ob meji z [[Avstrija|Avstrijo]], približno 60 [[kilometer|km]] vzhodno od [[Dunaj]]a. Večji del mesta leži ob levem bregu [[Donava|Donave]], le predmestje Petržalka leži med desnim bregom in mejo z Avstrijo. S severa in vzhoda segajo do mesta obronki [[Mali Karpati|Malih Karpatov]] (''Malé Karpaty''). Bratislava je edina prestolnica, ki administrativno meji kar na dve državi: [[Avstrija|Avstrijo]] in
[[Madžarska|Madžarsko]]{{cn}}.

Prva naselbina na območju današnje Bratislave je nastala že v [[neolitik]]u. Približno med leti [[400 pr. n. št.|400]] in [[50 pr. n. št.]] so območje naseljevali [[Kelti]] in leta [[125 pr. n. št.]] postavili pomembno utrjeno postojanko. Med [[1. stoletje|1.]] in [[5. stoletje]]m je ravno čez današnje središče mesta tekla meja [[Rimski imperij|Rimskega imperija]], ob njej je stalo več [[Rimljani|rimskih]] (npr. Gerulata) in [[Germani|germanskih]] naselbin. V [[6. stoletje|6. stoletju]] se priselijo [[Slovani]], ki do [[8. stoletje|8. stoletja]] živijo z [[Avari]]. V [[7. stoletje|7. stoletju]] je območje današnjega mesta del [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], konec [[8. stoletje|8.]] in prvo polovico [[9. stoletje|9.stoletja]] pa del [[Kneževina Nitra|Kneževine Nitra]]. Leta [[833]] se priključi [[Velikomoravska|Velikomoravski]], leta [[907]] pa postane del [[Madžarska|Madžarske]] in to z nekaj krajšimi prekinitvami ostane vse do leta [[1918]].