Morje Laptevov: Razlika med redakcijama

Zahodna [[meja]] morja se začenja na [[Arktični rt|Arktičnemu rtu]] ([[otok]] [[Komsomolec]]), se nadaljuje vzdolž vzhodne [[obala|obale]] [[Severna Zemlja|Severne Zemlje]], skozi [[Preliv Rdeče armade]], do vzhodne obale [[Otok Oktobrske revolucije|Otoka Oktobrske revolucije]] in [[Rt Anušinova|Rta Anušinova]] skozi [[Šokaljskijev preliv]] do otoka [[Boljševik]], vzdolž obale rta [[Vajgač]], vzdolž vzhodne meje [[Preliv Vilkickega|Preliva Vilkickega]] do čela [[Hatanški zaliv|Hatanškega zaliva]]. Severna meja se začne na Akrtičnemu rtu in poteka skozi stično točko [[poldnevnik]]a severnega vrha otoka [[Kotelni]] (139° V) in roba celinskega grebena (79° [[zemljepisna širina|severno]], 139° 00' [[zemljepisna dolžina|vzhodno]]). Vzhodna meja se začne na zahodni strani [[Preliv Sannikova|Preliva Sannikova]], okoli zahodnih obal Velikih in Malih Ljakovskih otokov in se nadaljuje vzdolž zahodnega kraka [[Preliv Dimitrija Lapteva|Preliva Dimitrija Lapteva]]. Južna meja je celinska obala od Svetega rta (Svjatoj Nos) do čela Hatanškega zaliva.

 

 

Morje Laptevov je kot del poti Severnega Ledenega morja plovno le v avgustu in septembru. Glavna pristana sta [[Tiksi]] na skrajnem vzhodnem robu Lenine delte in [[Nordvik]] ob vzhodnem robu Hatangškega zaliva. Nekoč se je morje imenovalo Nordenskjöldovo morje po finskemu raziskovalcu [[Nils Adolf Nordenskjöld|Nilsu Adolfu Nordenskjöldu]], danes pa se imenuje po ruskih arktičnih raziskovalcih, bratrancih [[Hariton Prokofjevič Laptev|Haritonu Prokofjeviču Laptevu]] in [[Dimitrij Jakovljevič Laptev|Dimitriju Jakovljeviču Laptevu]], ki sta sodelovala v drugi [[Vitus Jonassen Bering|Beringovi]] odpravi ([[1734]] do [[1741]]) in sta praktično odkrila morje.