Gregorijanski koral: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: da:Gregoriansk sang
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m pnp AWB
Vrstica 2:
'''Gregorijanski koral''' je [[Srednji vek|srednjeveško]] [[bogoslužje|liturgično]] [[monofonija|enoglasno]] petje.
 
Gregorijanski koral predstavlja bogato [[glasba|glasbeno]] dediščino [[RKCRimskokatoliška cerkev|krščanske Cerkve]], od njenih začetkov, skozi ves Srednji vek, do pojava [[polifonija|večglasja]]. Ta glasba je bila prisotna povsod, kjer je bila živa in prisotna [[latinščina|latinska]] [[kultura]], torej tudi na ozemlju Slovenije. Ime je dobila po [[papež]]u [[papež Gregor Veliki|Gregorju Velikem]], ki je bil papež med leti [[590]] in [[604]]. Urediti je dal veliko zbirko koralnih [[napev]]ov in jim določil mesto v liturgiji. Kakšne so bile takrat [[melodija|melodije]], ne vemo, ker jih še niso zapisovali, ampak so se prenašale po ustnem izročilu. Vendar je Gregorijanski koral v pravem pomenu besede nastal mnogo let kasneje, tako da ga datirajo v 1. polovico 8. stoletja na ozemlju današnje [[Francija|Francije]], kot zmes dveh tradicij, ''stare rimske'' in ''galikanske''.
 
Za to obdobje, ki ga imenujemo tudi [[Karolinška renesansa]], je značilen tudi vstop [[teoretik]]ov, ki so vse te novo nastale in novo oblikovane melodije razvrščali v kategorije osmih [[tonovski način|tonovskih načinov]]. Šele od konca 9. stoletja dalje lahko obstoj te glasbe spremljamo tudi s pomočjo najrazličnejših tipov starih glasbenih zapisov, ki jih imenujemo [[nevma|nevme]]. Prav 9. stoletje pa je tudi ločnica med t.i. zlatim obdobjem korala in njegovim postklasičnem obdobjem, za katerega so značilne različne oblike, kot so npr. tropi in sekvence. Melodije Gregorijanskega korala so postale temelj večglasju, zato lahko rečemo, da celotna zahodnoevropska glasba temelji na tem izročilu.
Vrstica 31:
 
{{Link FA|en}}
 
[[an:Cante gregoriano]]
[[be-x-old:Грэгарыянскі сьпеў]]