Anton Trstenjak: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 50:
'''Trstenjakova psihologija'''
Po besedah [Vid Pečjak|Vida Pečjaka] je za Trstenjakovo psihologijo značilnih šest oznak. Prvič - ''eksatna eksperimentalna psihologija'', ki je dala znanstvenemu svetu nekaj dragocenih študij. Drugič - ''holistična usmeritev,'' ki je zelo blizu personalizmu, [[Viktor Frankl|Franklovi]] logopediji in sodobni humanistični psihologiji. Tretjič - ''pionirsko uvajanje posameznih psiholoških disciplin'' (pastoralna psihologija, psihologija ustvarjalnosti(1953 in 1981), psihologija zaznavanja(1983), ekonomska psihologija(1982), ekološka psihologija(1984), psihologija dela in organizacije (1951 in 1979) ter kot posebna katergorija grafologija(1985)). Četrtič - ''praktično psihološko delo'', ki se je kazalo kot svetovanje pomoči potrebnim. Pečjak pravi, da mirno lahko označi Trstenjaka kot začetnika naše klinične psihologije. Petič - ''enciklopedični pogled na celotno psihologijo svojega časa'' (zato so ga tudi imenovali <i>zadnji renesančni človek</i>). Ta pogled se še zlasti kaže v knjigah Oris sodobne psihologije (1969 in 1971) in Problemi psihologije (1976). Širino njegovega psihološkega udejstvovanja potrjujejo njegova knjižna in periodična dela, ki segajo od geometričnih iluzij do metodike verouka in od teorije zaznavanja do ocene [Franc Veber|Vebrove] psihologije. Šestič - ''bogat opus poljudnoznanstvenih psiholoških del''.
'''Grafologija'''
Vrstica 57:
{{Citatni blok| "Vsa stvar se je začela okrog leta 1938, ko sem še učil na [[Prva gimnazija Maribor|realni gimnaziji]]v Mariboru. Prvo resnejšo nalogo mi je prinesla neka dijakinja in prosila,naj analiziram pisavo in da naj nič sprašujem, čigava je. Poglobil sem se v rokopis in ugotovil eno: ta oseba - sem zapisal(v zapečatenem pismu), ni ne moški ne ženska. Rečem pa, da je ono genialno nadarjeno. Nekaj časa zatem smo imeli v Slovenj Gradcu sestanek umetniškega kluba, pa je pristopila k meni neka ženska in rekla:"Gospod profesor, midva se pa poznava.""Midva?, sem bil začuden. "Oprostite, še nikoli vas nisem videl." Potem pa se je zasmejala in rekla: "Prepoznali ste me po pisavi." Še dobro se spominjam, da je pripomnila:"Ta Vaša sposobnost je pa naravnost neverjetna. Kot veste, nisem ne moški ne ženska. Sicer pa verjetno poznate moj primer." |Anton Trstenjak|Peter Likar. Anton Trstenjak – pogled v človekovo dušo. Zbirka Slovenski znanstveniki št. 4. Maribor: Založba Obzorja 1980}}<p>
To je bila dr. [[Ljuba Prenner
'''Trstenjakova integralna filozofska antropologija'''
Vrstica 85:
'''Dela o narodnosti'''
Trstenjak je veliko raziskoval in pisal o slovenskem narodu. Njegova dela o družini lahko razumemo kot izražanje posebnega zanimanja in ljubezni do družine lastnega naroda (1994). Posebej je raziskoval značaj Slovencev v posameznih pokrajinah, vprašanje narodnih manjšin ter vzgibe za preživetje in napredek številčno majhnih narodov (med drugim je skupaj z dunajskim psihiatrom [Erwin Ringel|Erwinom Ringlom] napisal knjigo O koroški duši (1992)). Njegovo največje delo o narodu je knjiga Misli o slovenskem človeku, ki je izšla med osamosvajanjem Slovenije. Tudi Trstenjakova zadnja knjiga, Slovenska poštenost (1995), spada v to področje.
'''Teološki pogledi'''
Vrstica 93:
== Trstenjakova usmeritev in vpliv ==
Bistvo Trstenjakove usmerjenosti bi najbolje označili, če rečemo, da je bila ekološka, sistemska ali zelena na socialnem in duhovnem področju. Verjel je, da je resničnost smiselna celota. Sistem, v katerem ima vsaka stvar svoje smiselno mesto in vrednost: vsak človek s svojim značajem, vsaka človekova življenjska izkušnja, vsaka posamezna znanstvena smer, vsaka človeška potreba in energija in tudi vsaka človeška težava, stiska, zmota in krivda. Njegovo življenjsko geslo je bilo: ZA ČLOVEKA GRE. Trstenjak je s svojimi dosežki in življenjsko usmerjenostjo prepoznavno obogatil življenje slovenskega naroda v 20. stoletju. Njegovo strokovno usmerjenost nadaljuje Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, [logoterapija|logoterapijo] in antropohogieno, ki je bil ustanovljen kot prva nevladna znanstvena ustanova leta 1992.
== Glej tudi ==
| |||