Redakcija: 11:59, 10. maj 2011 uredi 77.38.18.85 (pogovor) Doplnila sem podatke o razvoju slovenskega jezika in poudarila dejstvo o dotedanji jezikovni nepovazanosti slovenskih pokrajin in težav pri nastajanju slovenskega knjižnega jezika. ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:00, 10. maj 2011 uredi razveljavi Von waxenstein (pogovor \| prispevki) 563 urejanj slog, pravopis Novejše urejanje →
Vrstica 6: [[Avguštinci\|Avguštinski]] [[menih]], pater Marko Pohlin, je leta 1768 iz ljubezni do domovine izdal ''[[Kranjska gramatika\|Kraynsko grammatiko]]'', ki je bila napisana v [[nemščina\|nemškem jeziku]]. V tem delu odklanja nemščino, zavedajoč se nevarnosti germanizacije, poudarja vrednost [[slovenščina\|slovenščine]], in zahteva, da bi jo morali učiti v šolah, enakovredno kot druge jezike in jo uvajati na vsa kulturna področja), kateremu je dodal več misli o teoriji pesništvu. ~~Vendar~~Pohlin je bil ~~Pohlin~~ prepričan, da se krajnski jezik govori le na Kranjskem, saj naj bi se Slovenci, ki so živeli na Štajerskem in Koroškem razlikovali od Kranjcev. Njegovo prepričanje je ~~nabrž~~domnevno temeljilo na dejstvu, da slovenska jezikovna skupnost (kot tudi obseg slovenskega naroda) nista bila opredeljena, saj so bile slovenske dežele razdeljene in med seboj nepovezane. ~~in je z~~Z nastankom knjižnih središč in objavljanjem knjig z uporabo pokrajinskih narečij, ~~obstajala~~pa se je pojavila tudi nevarnost za uničenje skupnega knjižnega jezika kot skupne vezi vseh Slovencev. Deloval je v t.i. Pohlinovem krogu, katerega člana sta bila tudi [[Feliks Dev]] in [[Dizma Zakotnik]]. Ta prvi krog narodnih buditeljev, kjer so se kazale težnje po večji uveljavitvi slovenskega jezika, so sestavljali večinoma redovniki.

Marko Pohlin: Razlika med redakcijama