Ramajana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 7:
''Ramajana'' je junaški ep o [[kralj]]eviču [[Rama (hinduizem)|Rami]] in njegovi zvesti ženi [[Sita|Siti]]; razširjen je v [[Indija|Indiji]], [[Indonezija|Indoneziji]] in na [[Indokina|Indokitajskem polotoku]].
''Ramajana'' je krajša in enotnejša od ''[[Mahabharata|Mahabharate]]''. Nastajala je od [[4. stoletje pr. n. št.]] do [[2. stoletje|2. stoletja]]. Obsega sedem knjig s približno 24.000 dvojnimi [[verz]]i, v katerih je opevana zgodba o severnoindijskem junaku Rami in njegovi ženi Siti, ki jo je ugrabil [[Rakšasa|rakšaski]] kralj Ravana. V nasprotju z ''Mahabharato'' se zdi ep brez [[zgodovina|zgodovinske]] podlage, njegovi motivi so pravljično pripovedni. Pač pa je celota, ki opeva Ramovo pot iz severne [[Indija|Indije]] na jug do [[Cejlon]]a, odmev bojev med indoevropskimi plemeni in prvotnimi prebivalci Indije.
Tradicionalno so avtorstvo epa pripisovali domnevnemu prvemu indijskemu pesniku in legendarnemu modrecu [[Valmiki]]ju. Celoten ep je bil izdan v prvih stoletjih našega štetja in v nasprotju z ''Mahabharato'' velja za prvi umetni ep. Prva in sedma knijga, ki Ramo upodabljata kot [[bog]]a, sta mlajša kot osrednji del. Podobno kot ''Mahabharata'' je ep najbrž delo več pesniških generacij, ki so oblikovale staro tradicijo v novem [[dvor]]skem okolju.
Vrstica 19:
==Glavni liki==
* '''Rama''' je junak zgodbe in sedmi [[avatar]] boga [[Višnu|Višnu]], je najstarejši in najljubši sin kralja [[Ayodhya]], [[Dasharatha]] in njegove žene [[Kausalya]]. Prikazan je kot poosebljena krepost.
* '''Sita''' je ljubljena žena Rame in hči kralja [[Janaka]]. Je [[avatar]] boginje [[Lakshmi]], soproge [[Višnu|Višnuja]]. Prikazana je kot sinonim ženske čistosti in kreposti. Sledi možu v izgnanstvo in je ugrabljena s strani [[Ravana|Ravane]]. Zaprta je v zaporu na otoku [[Lanka]], dokler je Rama ne reši z zmago nad demonskega kralja Ravana. Kasneje rodi [[Lava|Lavo]] in [[Kush|Kusha]], Ramina dediča.
Vrstica 31:
* '''Bharata''' je sin Dasharatha. Ko izve, da je njegova mati Kaikeyi prisilila Rama v izgnanstvo in povzročila smrt Dasharatha s strtim srcem, odvihra iz palače in odide iskat Rama v gozd. Ko Rama zavrne vrnitev iz izgnanstva, za prevzem prestola, Bharata pridobi Ramove sandale in jih postavi na prestol, kot gesto, da je Rama pravi kralj. Bharata vlada Ayodhya kot namestnik Rame za naslednjih štirinajst let. Poročen je bil z [[Mandavi]].
==
Tradicionalno je ep razdeljen na nekaj več glavnih poglavij ali knjig, ki se kronološko povezujejo z večjimi dogodki v življenju [[Rama|Rame]] - ''[[Bāla Kāṇḍa, Ayodhya Kāṇḍa, Araṇya Kāṇḍa, Kishkinda Kāṇḍa, Sundara Kāṇḍa, Yuddha Kāṇḍa]]'', in ''[[Uttara Kāṇḍa]]''.
* ''Bala Kanda'' opisuje rojstvo Rame, njegovo otroštvo in zakon s Sito.
Vrstica 48:
* Zadnja knjiga, ''Uttara Kanda'', opisuje rojstvi Lave in Kusha Siti, njuno kronanje za prestol Ayodhya in Ramov končni odhod s sveta.
==Vpliv na kulturo in umetnost==
''Ramajana'' je
''Ramajana'' je v 8. stoletju postala priljubljena v jugovzhodni Aziji in bila zastopana v literaturi, tempeljski arhitekturi, plesu in gledališču. Danes dramatične uprizoritve zgodbe o ''Ramajani'', znani kot [[Ramlila]], potekajo po vsej Indiji in mnogih krajih po svetu, kjer so se kasneje naselili Indijci. Tudi na filmskem področju je ''Ramajana'' pustila velik pečat, najbolj znan je film ''[[Sita poje blues]]'' (Sita Sings the Blues), ki pripoveduje zgodbo, podpirajoč Sito skozi pesem.▼
▲
==Teološki pomen==
Rama, junak ''Ramajane'', je eden izmed najbolj priljubljenih božanstev, ki so jih častili v [[hinduizem|hindujski]] veri. Vsako leto mnogi pobožni [[romar|romarji]] sledijo njegovemu potovanju po Indiji, s postojanko na vsakem svetem mestu na poti.
Pesem se ne obravnava le kot literarni spomenik, temveč služi kot sestavni del hinduizma, do katerega se goji globoko spoštovanje, saj naj bi bralce oz. poslušalce osvobodilo greha in jim dalo blagoslov.
Po hindujski tradiciji je Rama utelešenje (avatar) boga Višnu. Glavni namen te inkarnacije je, prikazati pravo pot za vsa živa bitja na zemlji. [[Arshia Sattar]] navaja, da je osrednja tema ''Ramajane'', kot tudi ''[[Mahabharata|Mahabharate]]'', skrito božanstvo Rama in
▲Po hindujski tradiciji je Rama utelešenje (avatar) boga Višnu. Glavni namen te inkarnacije je, prikazati pravo pot za vsa živa bitja na zemlji. [[Arshia Sattar]] navaja, da je osrednja tema ''Ramajane'', kot tudi ''[[Mahabharate]]'', skrito božanstvo Rama in [[Krišna|Krišne]] in njuno postopno razodetje.
== Viri ==
* Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982
| |||