|
'''Založba''' (izdajatelj) je [[podjetje]], ki skrbi za razmnoževanje in razpečevanje [[tisk]]a, in [[glasba|glasbe]]. Založbe ocenijo kvaliteto avtorjevega dela, [[umetnost]]iprodukcijo in [[znanost]]i.prodajo, Založbase običajnoodločijo skleneali [[pogodba|pogodbo]]bodo zvložile [[avtor]]jem.denar Vv pogodbidoločenega poavtorja navadiali odkupiprojek, [[avtorske pravice]]promovirajo in sepublicirajo obvežeknjige razmnožitipotencialnim uporabnikom, oglaševatiizpolnijo naročila, financiratidistributirajo knjige, zberejo denar in distribuiratiizplačajo kopijeavtorja<ref>Clark, avtorskegaG. izdelkaN. (1988). Inside Book Publishing. London: Blueprint Publishing Ltd.</ref>.
Založba običajno sklene [[pogodba|pogodbo]] z [[avtor]]jem, kjer po navadi odkupi [[avtorske pravice]] in se obveže razmnožiti, oglaševati, financirati in distribuirati kopije avtorskega izdelka.
Za [[Produkcija|produkcijo]] [[Knjiga|knjig]] skrbijo [[Urednik|uredniki]], oblikovalci, marketingarji, promotorji itn.
Založbe ocenijo kvaliteto avtorjevega dela, produkcijo in prodajo, se odločijo ali bodo vložile denar v določenega avtorja ali projek, promovirajo in publicirajo knjige potencialnim uporabnikom, izpolnijo naročila, distributirajo knjige, zberejo denar in izplačajo avtorja<ref>Clark, G. N. (1988). Inside Book Publishing. London: Blueprint Publishing Ltd.</ref>.
<big>'''Članek v delu!'''</big>
Pri klasifikaciji slovenskih založb lahko uporabimo več kriterijev. Ti kriteriji so velikost podjetja oz. število zaposlenih, prihodki in število izdanih naslovov.
:'''Razvrstitev glede na št. zaposlenih'''. Po klasifikaciji [[Zakon|Zakona]] o gospodarskih združbah (ZGD) so mala podjetja tista, ki imajo manj kot 49 zaposlenih, srednja tista s 50 do 200 zaposlenimi in večja tista z več kot dvesto zaposlenimi. V [[Slovenija|Sloveniji]] spada pod velike založbe [[Mladinska knjiga]], imamo pa tudi nekaj malih založb ter veliko mikro založb.
:'''Razvrstitev glede prihodka'''. Družbe so razvrščene v posamezno dejavnost po primarni dejavnosti oz. po dejavnosti, ki so jo deklarirale kot primarno in ki prinaša največji delež prihodka. VPo temtej primerudefiniciji na primer [[DZS]] na primer ne spada direktno med založbe, saj ji je primarna dejavnost [[Trgovina|trgovina]] na debelo.
:'''Razvrstitev po številu izdanih knjig'''. ČeRugelj<ref>Rugelj, S. (2010). Za vsako besedo cekin? Slovensko knjižno založništvo med državo in trgom. Ljubljana: Cankarjeva založba.</ref> v svoji knjidi za mejo velikevelikih založbezaložb postavimopostavi 300 knjig letno, spadata sem samo Mladinska knjiga in [[Učila International]], za srednje velike založbe, ki izdajo od 70 do 300 knjig, pa spadajo [[Rokus]], DZS, [[Modrijan]], [[Mohorjeva družba v Celju|Celjska Mohorjeva družba]], [[Založba Družina|Družina]], [[Založba didaktika|Didaktika]] in [[Študentska založba]].
==Začetki založništva na Slovenskem==
Ključnega pomena za slovensko založništvo je čas [[ProtenstatizemProtestantizem|protenstatizmaprotestantizma]], ko dobimo leta 1550 dbimo prvi slovenski knjigi, Catechismus in Abecedarium, ki pomenita začetek slovenske pismenosti in književnosti. Njun [[avtor]] [[Primož Trubar]] je zato poimenovan tudi kot prvi slovenski založnik<ref>Milošič, A. (2005). Slovensko založništvo med državnimi podporami in trgom. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.</ref>. Slovenski protestanje so svoja dela morali tiskati na nemškem vse do leta 1575 tiskati na nemškem, ko je Janez Mandelc v Ljubljani odpreodprl prvo tiskarno. [[Protireformacija]] kmalu zatre ta razvoj, katerega temelji so že bili postavljeni in tako v letih 1615 in 1672 ne izide nobena knjiga več.
Leta 1689 naredi pomemben korak v razvoju založništva [[Janez Vajkard Valvasor]], ko je v svojem [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperg]] izdalizda svoje delo [[Slava vojvodine Kranjske]].
V 2. polovici 19. stoletja sesta ustanovitabili ustanovljeni najstarejši slovenski založbi, Mohorjeva družba leta 1852 in [[Slovenska matica]] leta 1864, ki delujeta še danes v povezavi zs katoliško cerkvijo.
| 