Založba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Larca91 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Larca91 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 6:
 
==Delovanje založb==
Slovenske knjižne založbe temeljijo na zelo raznolikem delovanju in poslovanju, saj izhajajo iz različnih poslovno-ekonomskih-družbenih predpostavk, zgodovinskih okoliščin in vizij, kakšno je in kakšno mora biti knjižno založništvo <ref>Rugelj, S. (2010). Za vsako besedo cekin? Slovensko knjižno založništvo med državo in trgom. Ljubljana: Cankarjeva založba.</ref>.
 
===Tipi založb in definicije===
Vrstica 15:
 
==Začetki založništva na Slovenskem==
Ključnega pomena za slovensko založništvo je čas [[Protenstatizem|protenstatizma]], ko dobimo leta 1550 prvi slovenski knjigi, Catechismus in Abecedarium, ki pomenita začetek slovenske pismenosti in književnosti. Njun [[avtor]] [[Primož Trubar]] je zato poimenovan tudi kot prvi slovenski založnik <ref>Milošič, A. (2005). Slovensko založništvo med državnimi podporami in trgom. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.</ref>. Slovenski protestanje so svoja dela morali tiskati na nemškem vse do leta 1575, ko Janez Mandelc v Ljubljani odpre prvo tiskarno. [[Protireformacija]] kmalu zatre ta razvoj, katerega temelji so že bili postavljeni in tako v letih 1615 in 1672 ne izide nobena knjiga več.
Leta 1689 naredi pomemben korak v razvoju založništva [[Janez Vajkard Valvasor]], ko je v svojem [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperg]] izdal svoje delo [[Slava vojvodine Kranjske]].
V 2. polovici 19. stoletja se ustanovita najstarejši slovenski založbi, Mohorjeva družba leta 1852 in [[Slovenska matica]] leta 1864, ki delujeta še danes v povezavi z katoliško cerkvijo.