Založba: razlika med redakcijama

odstranjenih 9 zlogov ,  pred 10 leti
brez povzetka urejanja
'''Založba''' (izdajatelj) je [[podjetje]], ki skrbi za razmnoževanje in razpečevanje [[tisk]]a, [[glasba|glasbe]], [[umetnost]]i in [[znanost]]i. Založba običajno sklene [[pogodba|pogodbo]] z [[avtor]]jem. V pogodbi po navadi odkupi [[avtorske pravice]] in se obveže razmnožiti, oglaševati, financirati in distribuirati kopije avtorskega izdelka.
Za [[Produkcija|produkcijo]] [[Knjiga|knjig]] skrbijo [[Urednik|uredniki]], oblikovalci, marketingarji, promotorji itn.
Založbe ocenijo kvaliteto avtorjevega dela, produkcijo in prodajo, se odločijo ali bodo vložile denar v določenega avtorja ali projek, promovirajo in publicirajo knjige potencialnim uporabnikom, izpolnijo naročila, distributirajo knjige, zberejo denar in izplačajo avtorja<ref>1. Clark, G. N. (1988). Inside Book Publishing. London: Blueprint Publishing Ltd.</ref>.
 
<big>'''Članek v delu!'''</big>
 
==Delovanje založb==
Slovenske knjižne založbe temeljijo na zelo raznolikem delovanju in poslovanju, saj izhajajo iz različnih poslovno-ekonomskih-družbenih predpostavk, zgodovinskih okoliščin in vizij, kakšno je in kakšno mora biti knjižno založništvo <ref>2. Rugelj, S. (2010). Za vsako besedo cekin? Slovensko knjižno založništvo med državo in trgom. Ljubljana: Cankarjeva založba.</ref>
 
===Tipi založb in definicije===
 
==Začetki založništva na Slovenskem==
Ključnega pomena za slovensko založništvo je čas [[Protenstatizem|protenstatizma]], ko dobimo leta 1550 prvi slovenski knjigi, Catechismus in Abecedarium, ki pomenita začetek slovenske pismenosti in književnosti. Njun [[avtor]] [[Primož Trubar]] je zato poimenovan tudi kot prvi slovenski založnik <ref>3. Milošič, A. (2005). Slovensko založništvo med državnimi podporami in trgom. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.</ref>. Slovenski protestanje so svoja dela morali tiskati na nemškem vse do leta 1575, ko Janez Mandelc v Ljubljani odpre prvo tiskarno. [[Protireformacija]] kmalu zatre ta razvoj, katerega temelji so že bili postavljeni in tako v letih 1615 in 1672 ne izide nobena knjiga več.
Leta 1689 naredi pomemben korak v razvoju založništva [[Janez Vajkard Valvasor]], ko je v svojem [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperg]] izdal svoje delo [[Slava vojvodine Kranjske]].
V 2. polovici 19. stoletja se ustanovita najstarejši slovenski založbi, Mohorjeva družba leta 1852 in [[Slovenska matica]] leta 1864, ki delujeta še danes v povezavi z katoliško cerkvijo.
37

urejanj