Založba: razlika med redakcijama

dodanih 1.146 zlogov ,  pred 10 leti
brez povzetka urejanja
:'''Razvrstitev glede prihodka'''. Družbe so razvrščene v posamezno dejavnost po primarni dejavnosti oz. po dejavnosti, ki so jo deklarirale kot primarno in ki prinaša največji delež prihodka. V tem primeru [[DZS]] na primer ne spada direktno med založbe, saj ji je primarna dejavnost [[Trgovina|trgovina]] na debelo.
:'''Razvrstitev po številu izdanih knjig'''. Če za mejo velike založbe postavimo 300 knjig letno, spadata sem samo Mladinska knjiga in [[Učila International]], za srednje velike založbe, ki izdajo od 70 do 300 knjig, pa spadajo [[Rokus]], DZS, [[Modrijan]], [[Mohorjeva družba v Celju|Celjska Mohorjeva družba]], [[Založba Družina|Družina]], [[Založba didaktika|Didaktika]] in [[Študentska založba]].
 
==Začetki založništva na Slovenskem==
Ključnega pomena za slovensko založništvo je čas protenstatizma, ko dobimo leta 1550 prvi slovenski knjigi, Catechismus in Abecedarium, ki pomenita začetek slovenske pismenosti in književnosti. Njun avtor Primož Trubar je zato poimenovan tudi kot prvi slovenski založnik <ref>2. Milošič, A. (2005). Slovensko založništvo med državnimi podporami in trgom. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.</ref> slovenski protestanje so svoja dela morali tiskati na nemškem vse do leta 1575, ko Janez Mandelc v Ljubljani odpre prvo tiskarno. Protireformacija kmalu zatre ta razvoj, katerega temelji so že bili postavljeni in tako v letih 1615 in 1672 ne izide nobena knjiga več.
Leta 1689 naredi pomemben korak v razvoju založništva [[Janez Vajkard Valvasor]], ko je v svojem [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperg]] izdal svoje delo [[Slava vojvodine Kranjske]].
V 2. polovici 19. stoletja se ustanovita najstarejši slovenski založbi, Mohorjeva družba leta 1852 in [[Slovenska matica]] leta 1864, ki delujeta še danes v povezavi z katoliško cerkvijo.
 
 
==Reference==
37

urejanj