Kibernetski prostor: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
IVZ-Nina (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 43:
Danes ima že praktično vsak posameznik dostop do interneta, s porastom uporabe interneta pa nastaja problem pri [[ varnost | varnosti]] v kibernetskem prostoru, ki se je nekateri zavedajo in dajejo veliko na varovanje svojih podatkov, spet drugi, manj ozaveščeni (predvsem mladostniki) se ga ne poslužujejo v zadostni meri. Tako je se je z uporabo interneta razvil tudi tako imenovani [[kibernetski kriminal | ˝kiber kriminal˝]], ki ga Thomas Douglas in Brian D. Loader v knjigi Cybercrime definirata kot navaden kriminal, ki ne bi bil mogoč brez pomoči informacijske komunikacijske tehnologije (IKT).
V Sloveniji je [[kazenski zakonik]] RS uredil<ref računalniškiname=RS>{{navedi kriminalknjigo in| ima urejene [[zakonfirst=Kazenski | zakone]] kot so:last=Zakonik
| authorlink=Kazenski zakonik | year=2009 | title=Kazenski zakonik |
location=RS }} </ref> uredil računalniški kriminal in ima urejene [[zakon | zakone]] kot so:
154. člen: Zloraba osebnih podatkov
Vrstica 73 ⟶ 75:
*Trček, Franc: Problem informacijske (ne)dostopnosti. Ljubljana: Center za prostorsko sociologijo, Fakulteta za družbene vede, 2003
* {{refsez | navedi knjigo | first=France | last=Verbinc | authorlink=France Verbinc | year=1974 | title=Slovar tujk | location=Ljubljana | publisher=Cankarjeva založba}}
* {{refsez | navedi knjigo | authorlink=Kazenski zakonik | year=2009 | title=Kazenski zakonik RS | location=RS }}