Redakcija: 00:02, 6. maj 2011 uredi IVZ-Nina (pogovor \| prispevki) 12 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 00:09, 6. maj 2011 uredi razveljavi 88.200.99.176 (pogovor) Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 23: V kiberprostoru se na osnovi integracije lastnosti starih tehnologij izmenjave podatkov in medsebojnih komunikacij na daljavo ter njihove nadgradnje skozi razvoj računalniško posredovanega omrežnega komuniciranja odvija deteritorializacija oz. virtualizacija številnih sistemov družbenega delovanja. Kiberprostor Trček deli na societalni, znanstveno-izobraževalni in gospodarsko-poslovni prostor. Kot ugotavlja Levy <ref name=Levy2001>{{navedi knjigo \| first=Pierre \| last=Levy \| authorlink=Pierre Levy \| year=2001 \| title=Cyberculture \| ~~Kot~~location=Minneapolis ~~ugotavlja~~\| ~~Levy~~publisher=University ~~(2001)~~of Minnesota Press }} </ref>, se kibernetski prostor nanaša na svet digitalnih omrežij, opisanih kot bojišče med multinacijami, skratka prostor globalnih konfliktov ter novih ekonomskih in kulturnih mej. Drugače pa Levy definira kibernetski prostor kot komunikacijski prostor, ki je dostopen preko globalne povezave računalnikov in računalniških spominov. Ta definicija vključuje vse elektronske komunikacijske sisteme (vključno z [[brezžično omrežje \| brezžičnimi omrežji]] in konvencionalnimi telefonskimi sistemi), ki lahko prenašajo informacije iz digitalnih virov ali virov, ki so namenjeni digitalizaciji. Torej je ena od temeljnih funkcij kibernetskega prostora zagotavljanje dostopa do informacij na daljavo iz različnih (računalniških) virov. Sherry Turkle pojmuje kiberprostor kot del širšega okolja virtualne resničnosti, saj po njenem mnenju vključitev v kibernetski prostor posamezniku omogoča doživljanje rutin vsakdanjega življenja na več načinov in sicer da se lahko pogovarjajo, izmenjujejo ideje, ustvarijo osebnost in gradijo nove skupnosti. Vrstica 42 ⟶ 43: Danes ima že praktično vsak posameznik dostop do interneta, s porastom uporabe interneta pa nastaja problem pri [[ varnost \| varnosti]] v kibernetskem prostoru, ki se je nekateri zavedajo in dajejo veliko na varovanje svojih podatkov, spet drugi, manj ozaveščeni (predvsem mladostniki) se ga ne poslužujejo v zadostni meri. Tako je se je z uporabo interneta razvil tudi tako imenovani [[kibernetski kriminal \| ˝kiber kriminal˝]], ki ga Thomas Douglas in Brian D. Loader v knjigi Cybercrime definirata kot navaden kriminal, ki ne bi bil mogoč brez pomoči informacijske komunikacijske tehnologije (IKT). V Sloveniji je [[kazenski zakonik]] RS uredil računalniški kriminal in ima urejene [[zakon \| zakone]] kot so: 154. člen: Zloraba osebnih podatkov

Kibernetski prostor: Razlika med redakcijama