Informacijska doba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{slog|notranje povezave na en: }}
Izraz informacijska doba se v glavnem nanaša na obdobje po letu 1972. V poznih 70 letih je postal opazen prehod iz industrijske v informacijsko dobo. Informacijska doba zahteva usklajevanje in povezovanje informacij z različnih področij, s tem pa tudi komuniciranje na različnih ravneh. Zato pravimo informacijski dobi tudi informacijsko-komunikacijska doba. Glavni viri informacijsko-komunikacijske je [[informacija]] oziroma informacije in z njimi odnosi, na katerih temeljijo vsa področja človekovega življenja in dela. Znanje in informacije se s komuniciranjem dograjujejo, izpopolnjujejo in poglabljajo, s čimer se večata moč in pomembnost informacij, ki so v vsakdanjem življenju bistvenega pomena <ref> Baćović Dolinšek </ref>.
 
Vrstica 6:
== Informacijska doba in internet ==
{{glavni|Internet}}
Človeštvo se razvija na osnovi pomembnih inovacij in masovnega uvajanja novega načina delovanja in življenja. Tako smo npr. govorili o »[[Železna doba | železni dobi]]«, ker je z uporabo železa prišlo do razvoja novih [[Tehnologija | tehnologij]] in nato višjega civilizacijskega stanja. Sedaj govorimo o »[[:en:Informacijka Information Agedoba| informacijski dobi]]« v povezavi z uvajanjem [[Internet | interneta]] in masovnih informacijskih storitev v našo celotno družbo.
 
Internet [[Internet]] ('''INTER'''connected ''' NET'''work) je omrežje malih omrežij, ki so povezane s strežniki in pošiljajo med seboj podatke. V današnjem času je skupek ene najbolj rastočih tehnologij. Na internetu poteka cela skupina storitev, brez katerih si ne moremo več zamisliti vsakdanjega življenja. Internet je kot globalno omrežje vedno v razvoju. Da bi ga pa laže spoznali, je potrebno poznati tudi nekaj njegove zgodovine. Njegove korenine segajo v projekt ameriškega ministrstva za obrambo, ki je leta 1956 ustanovilo agencijo[[:en: ARPANET | ARPA (Advanced Research Projects Agency)]], z namenom poiskati tip omrežja, ki bi bilo v čim večji meri neranljivo v primeru izpada posameznih vozlišč.
 
Začetek svetovnega spleta v taki obliki, kot jo poznamo danes, se je pričel v Švici, v inštitutu [[:en: CERN |CERN22]]. Omogoča vključitev slike, zvoka in besedila v strukturo spletnih strani, ki so shranjene na spletnem strežniku. Znotraj posamezne strani so hiperpovezave, ki kažejo na druge strani. Strani na svetovnem spletu so napisane v jeziku [[:en: HTML |HTML (Hiper Text Markup Language)]] , ki predstavlja standard za oblikovanje spletnih strani <ref> Informatika. Dostopno prek: http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/ (17.4.2011). </ref>
Vrstica 42:
== Viri ==
{{seznam_referenc}}
 
[[en:Information Age]]