Spletno družbeno omrežje: Razlika med redakcijama

{{slog}}

'''Spletna socialna omrežja''' so [[aplikacija|aplikacije]], spletne storitve, platforme ali strani, ki gradijo in odražajo [[socialne mreže]] ali socialne odnose med ljudmi, ki imajo npr. skupne interese in/ali aktivnosti. Te spletne aplikacije posameznikom omogočajo:

* ustvarjanje javnega ali delno javnega profila znotraj omejenega sistema,

 

== Tipi spletnih socialnih omrežij ==

Na spletnih socialnih omrežjih se uporabniki lahko predstavijo, si oblikujejo svoje socialno omrežje ter ustvarijo ali ohranjajo stike z drugimi <ref name="vsi"/>. Takšna spletna mesta so lahko poslovno obarvana (npr. LinkedIn.com), romantično usmerjena (npr. [[Friendster.com]]), namenjena deljenju določenih skupnih interesov (npr. [[Myspace.com]]), namenjena študentskemu druženju (npr. [[Facebook]] na začetku) ali vsem (npr. [[Facebook]] danes). <ref name="vsi"> {{navedi knjigo | first=Nicole | last=Ellison | year=2007 | title=The Benefits of Facebook “Friends”: Social Capital and College Students’ Use of Online Social Network Sites | publisher=ournal of Computer-Mediated Communication}}</ref> Tako kot si zunaj tega virtualnega sveta oblikujemo različne interesne skupine, kategoriziramo ljudi glede na to kaj imamo z njimi skupnega ipd., je tudi na [[splet|spletu]] zgodba enaka. Bistvena je le očitna preprostost ohranjanja in navezovanja stikov z ljudmi z različnih koncev sveta in z različnimi interesi, ki jih v ogromnem in neomejenem realnem svetu morda ne bi niti opazili.

Kakšne tipe socialnih omrežij bomo zasledili, je odvisno od tega, kako se do njih dostopa (npr. prek mobilnega telefona) ter glede na to, kakšne interaktivne storitve nam ponujajo. Če je neko [[Splet|spletno]] socialno omrežje specializirano za prenos in ogled video vsebin kot npr. [[YouTube]], bomo tam redko našli še kaj drugega, saj gre za omrežje, ki je vsebinsko specializirano za [[video]] vsebine. Večinoma pa je vsem [[Splet|spletnim]] socialnim omrežjem skupna možnost dodajanja komentarjev uporabnikov, obstajajo pa tudi takšna, kjer lahko posameznik z nekaj znaki napiše krajši blog – t. i. mikroblog (npr. [[Twitter]]).

== Zgodovina ==

Možnost, da računalniško mreženje omogoči nove oblike računalniško-posredovanih socialnih interakcij, je bila znana že zgodaj.<ref>''The Network Nation'' by S. Roxanne Hiltz and Murray Turoff (Addison-Wesley, 1978, 1993)</ref> Prizadevanja o podpori spletnih socialnih omrežij skozi računalniško-posredovano komunikacijo so se začela v mnogih zgodnjih spletnih storitvah, vključno z Usenet, ARPANET, LISTSERV in storitvah oglasne deske (BBS). Številne prototipne lastnosti [[splet|spletnih]] socialnih omrežij pa so prav tako bile prisotne v spletnih storitvah, kot so America Online, Prodigy in CompuServe.

Zgodnja socialna mreženja se na svetovnem spletu pojavijo v obliki posplošenih [[splet|spletnih]] skupnostih, kot so Theglobe.com ([[1995]])<ref>

{{cite journal | ref=harv

 

== Osnovne značilnosti spletnih socialnih omrežij ==

Zgradba virtualnih prostorov vsekakor omogoča in namiguje na določene vrste interakcij, ravno tako kot na naše interakcije vpliva arhitektura fizičnih prostorov. [[Arhitekrura|Arhitekture]] [[splet|spletnih]] socialnih omrežij zajemajo strukturo, obliko in organizacijo, razlikujejo pa se lahko glede na njihov namen in razvijajočo se tehnologijo. Nekatera omrežja imajo tako omejen dostop do kreiranja profila, nekatera pa na primer drugačna pravila glede tega, kdo lahko naš profil vidi <ref name ="p"> {{navedi knjigo | first=Zizi | last=Papacharissi | year=2009 | title=The Virtual Geographies of Social Networks: A Comparative Analysis of Facebook, LinkedIn and ASmallWorld | publisher=New Media&Society}}</ref>.

== Razlika med elektronskimi socialnimi omrežji in tradicionalnimi socialnimi omrežji ==

Najočitnejša razlika med elektronskim socialnim omrežjem, ki vsebuje [[Računalnik|računalniško]] posredovane komunikacije in s face-to-face komunikacijo ustvarjenim tradicionalnim socialnim omrežjem je fizična. <ref name="Bambina"/> Nepotrebnost fizične bližine je odlika elektronskega socialnega omrežja, a pomanjkljivost tradicionalnega socialnega omrežja. Teoretično naj bi ta porast popularnosti [[splet|spletnih]] socialnih omrežij obenem pomenila manjšo osebnost v družbenih [[Interakcija|interakcijah]] (manj neposrednih stikov) in izjemno ohlapne odnose, pa vendar v praksi temu ni tako, saj lahko posameznik s pomočjo tovrstnih strani ([[Facebook]], [[Twitter]], [[LinkedIn]] ipd.) enostavneje ohranja prijateljske vezi ali pa celo zgradi nove. [[Socialna omrežja]] tako nikakor ne pomenijo posameznikove izolacije od realnega [[svet|sveta]], ali beg pred realnim v virtualni [[svet]], temveč so njegove [[splet|spletne]] prijateljske in (po)znanske mreže le dodaten pripomoček h gradnji realnih (tradicionalnih) socialnih mrež.

== Medosebna komunikacija ==

Povezovanje uporabnikov v številna spletna [[socialno omrežje|socialna omrežja]] ne pomeni zatona njihovih medosebnih stikov, pač pa le še spodbudi njihovo željo po komuniciranju z ljudmi okoli sebe (v realnem in virtualnem svetu). Še več, strani spletnih socialnih omrežij so postale popularne strani, kjer se razširja kultura mladih, spodbujajo njihovi medosebni odnosi in izmenjujejo kulturni artefakti. Paradoksno pa naj bi ravno z uporabo tovrstnih strani, kot sta npr. Facebook in MySpace, številni pripadniki spletnih socialnih omrežij ogrožali raven svoje medosebne [[interakcija|interakcije]].

[[splet|Spletna]] socialna omrežja so tako učinkovit in na številnih področjih uporaben pripomoček pospeševanja prodaje, reklamiranja, povezovanja s poslovnimi partnerji ali prijatelji, izobraževanja ipd. Področja, kjer je spletno mreženje že skoraj pravilo:

== Slabosti spletnih socialnih omrežij ==

Poleg vseh pozitivnih lastnostih in doprinosov [[splet|spletnih]] [[Socialna omrežja|socialnih omrežij]], pa je treba omeniti tudi nekatere slabosti le-teh. Kot pri vsaki drugi

[[splet|spletni]] [[aplikacija|aplikaciji]] ali storitvi tudi pri [[splet|spletnih]] [[Socialna omrežja|socialnih omrežjih]] naletimo na morebitne zlorabe in neprijetnosti. Najpogostejše in najbolj problematično je vprašanje zasebnosti. Uporabniki v svojih [[splet|spletnih]] profilih namreč objavijo svoje osebne podatke, ki jih nepridipravi lahko zlorabijo (npr. kraja identitete). Pojavijo se številni vprašljivo pristni profili, celo dvojni profili, lažni profili in informacije ipd. Problem pa je, da ko enkrat objavimo določene informacije na [[Internet|internetu]], jih je skoraj nemogoče popolnoma izbrisati. Krivcev za ogrožanje uporabnikove zasebnosti pa je več. Uporabniki lahko nenazadnje objavijo zasebne informacije, ki jih [[splet|spletna]] stran nezadostno zavaruje in tako omogoči tretji strani, da prosto uporablja objavljeno na socialnih omrežjih v različne namene. Včasih nam niti zaščita z [[Geslo|geslom]] ne pomaga. Hote ali ne naši podatki kmalu postanejo dostopni vsem poznanim in neznanim uporabnikom [[Internet|interneta]].

== Trendi ==

Nenehno razvijajoča se uporabnost [[Tehnologija|tehnologije]] in nove uporabnikove zahteve povzročajo pojavljanje socialnih mrež že skoraj na vseh možnih elektronskih napravah. Uporabnik je upoštevan v vseh ozirih in vedno prispeva svoj delež v teh interaktivno usmerjenih aplikacijah, obenem pa ga nič več ne omejuje (ne čas ne prostor niti finančno stanje).

== Glej tudi ==

* [[Internet]]

* [[Socialna omrežja]]

== Viri ==

{{refsez}}