Kibernetski prostor: Razlika med redakcijama

Ne glede na vrsto družbene znanosti, da le vsebuje človeški faktor, je potrebno podrobneje pogledati še etiko človeškega dostojanstva. Ravno zato so študije internetne tehnologije najhitreje razvijajoče se študije - študije navigacije ljudi v kibernetskem prostoru, vsebinske študije karakteristik elektronskih sporočil itd. Kateri pa so varnostni ukrepi, ki jih je potrebno pri tem zagotoviti? Kakšna aktivnost v kibernetskem prostoru se lahko obravnava kot kršenje etike? Da lahko odgovorimo na ti vprašanji, moramo najprej razložiti pojma javna in zasebna informacija. Javna informacija vsebuje podatke o vedenju, ki se pojavi v kontekstu, ko posameznik ne more razumsko predvidevati, da se nad njim izvaja kakršnokoli opazovanje. Medtem ko privatna informacija vsebuje podatke o vedenju, ki se pojavi v kontekstu, ko posameznik lahko razumsko predvideva, da se nad njim ne izvaja nobenega opazovanja ter podatke, ki so bili priskrbljeni z določenim namenom. Ali je slednje značilnost kibernetskega prostora? Raziskave kažejo nasprotno. Kibernetski prostor se obranava kot javno spletišče, saj uporabnik nikoli ne more popolnoma vedeti, kdo vse ima dostop do njegovih/njenih vsebin ter pod kakšnimi pogoji je ta dostop dovoljen. Ravno zato je ogrožena zasebnost uporabnikov.

Podobne težave se pojavijo, ko se nekateri uporabniki ne zavedajo, da so vsebinski prispevki prostovoljni in oddani na podlagi soglasja oz. svobodne volje. Zato je potrebno poskrbeti, da ima uporabnik pravico do umika od sodelovanja ter vključiti skrb za dosego uporabnikovega razumevanja spletne terminologije. Tu pa se pojavi dvom, če je etično nekoga izbrisati iz sistema, če noče prostovoljno sodelovati ali zaradi brisanja sledi delovanja. (Ostali) uporabniki imajo pravico, da so zaščiteni pred škodovanjem in invaziji zasebnosti.

 

== Viri ==