Interaktivnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: bg, da, de, el, es, fr, he, hr, hu, it, no, pl, pt, ru, tr
BureMF (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 38:
| cobiss = 222951680
}}</ref>
Interaktivnost se, kot navajata Oblak in Petrič (2005)<ref name="oblak05"/> pogosto povezuje z nizom različnih [[Vrednota | vrednot]], kot so večja posameznikova svoboda izbire, večji samonadzor, večja politična neodvisnost ipd. Nekateri avtorji (Jensen, Rafaeli v Oblak in Petrič 2005, 84)<ref name="oblak05"/> ugotavljajo, da je pojem interaktivnosti pogosto nenatančno opredeljen, s čemer se znižuje njegovo natančno razumevanje. Nadalje Kiousis (2002)<ref name="kiousis02"/> opozarja, da se s konvergenco oz. spajanjem [[Nove tehnologije | novih tehnologij]] brišejo meje med [[Tradicionalni in netradicionalni medijiOglaševanje#Tradicionalni_in_netradicionalni_mediji | tradicionalnimi]] in [[Novi mediji | novimi mediji]] (na internet se lahko gleda kot na hibridni sistem, v katerem se združujeta televizija in tekst), zato bi se po njenem mnenju moral tem hibridnim definicijam nujno prilagoditi tudi koncept interaktivnosti. Jensen (v Oblak in Petrič 2005, 85)<ref name="oblak05"/> navaja, da se interaktivnost kot osrednja lastnost [[Tehnologija |tehnologije]] in novih medijev izraža na treh ravneh analize:
# ''V komunikacijskem razmerju med uporabniki in mediji'', kjer se pojem navezuje na proces selekcioniranja in izbiranja medijskih vsebin in na vprašanja, kdo je proizvajalec medijskega diskurza, kdo je avtor ipd.
# ''V odnosu med mediji in družbeno strukturo'', kjer se interaktivnost navezuje na lastnost odnosa in se oblikujejo vprašanja kot so: na kakšne načine in v kolikšni meri je [[Računalniško posredovana komunikacija | računalniško posredovano komuniciranje]] pogojeno z različno, npr. ekonomsko ali politično infrastrukturo družbenega življenja.
Vrstica 87:
| issue = 2
| pages = 271-91
}} {{ikona en}}</ref>poudarja, da je pomembno raziskovati potencialne učinke interaktivnosti, kjer se v svojem raziskovanju navezuje na [[spletni prostor]]. Iz vidika praktičnih aplikacij tako ugotavlja, da bi na ravni spletnih razvijalcev in njihovih želj po ustvarjanju dialoga z obiskovalci [[Spletna stran | spletnega mesta]] morali le-ti na spletno mesto vključiti več dvosmernih kanalov [[Komunikacija | komunikacije]] in poskušati aktivno odgovarjati na njihove odzive (Mcmillan 2002, 285).<ref name="mcmillan02"/> To lahko, kot ugotavlja Mcmillan (2002),<ref name="mcmillan02"/> predstavlja izziv predvsem iz vidika, da spletno okolje omogoča prosti pretok dvosmerne komunikacije in možnost za uporabniki prosto participirajo kot producenti in potrošniki vsebine, kar za nekatere ponudnike [[SpletnihSpletna stranistran | spletnih mest]] pomeni, da morajo premisliti o potencialnih negativnih učinkih, ki bi jih interaktivnost zanje lahko prinesla. Mcmillan in Dowes (v Oblak in Petrič 2005, 87-88)<ref name="oblak05"/> tako ugotavljata, da se stopnja interaktivnosti spletnih mest povečuje:
# ko ni cilj komunikacije prepričevanje, temveč izmenjava [[Informacija | informacij]];
# ko imajo uporabniki, ki sodelujejo, nadzor nad komunikacijskim prostorom;
Vrstica 123:
* [[Splet]]
* [[Uporabniški vmesnik]]
* [[Spletno novinarstvo]]
* [[Interaktivna televizija]]