Jean-Felix Picard (astronom): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Življenje in delo: slog AWB |
m →Življenje in delo: delink AWB |
||
Vrstica 9:
Picard je bil [[Pierre Gassendi|Gassendijev]] pomočnik. [[21. avgust]]a [[1645]] sta skupaj opazovala [[Sončev mrk]]. Od leta [[1655]] je bil Picard [[profesor]] [[astronomija|astronomije]] na [[Francoski kolegij|Francoskem kolegiju]] (College de France). Član francoske [[Francoska akademija znanosti|Kraljeve akademije znanosti]] (Académie Royale des sciences) je postal že ob njeni ustanovitvi leta [[1666]]. Od leta [[1667]] do [[1672]] je skupaj s [[Jean-Baptiste Colbert|Colbertom]] vodil gradnjo [[observatorij]]a v [[Observatorij Pariz|Parizu]]. Nadziral je postavitev prvih inštrumentov v observatorij in jih leta [[1671]] nadvse natančno opisal z navodili za uporabo in pregled, ki veljajo še danes. Bil je prvi, ki [[daljnogled]]a ni uporabil le za navadna opazovanja, temveč za natančno merjenje najmanjših [[kot]]ov. Med merjenjem je uvedel viziranje z daljnogledom z [[nitni križ|nitnim križem]].
Leta [[1669]] je dokazal, da je [[lom svetlobe|lomljenje svetlobe]] odvisno od [[zrak|zračnega]] [[tlak|pritiska]] in [[temperatura|temperature]]. Na zahtevo pariške Akademije znanosti je od leta [[1669]] do [[1670]] izmeril [[poldnevnik]]ov (meridianski) lok med Parizom in [[Amiens]]om z metodo [[triangulacija|triangulacije]], ki jo je leta [[1614]] iznašel [[Willebrord Snell van Royen|Snell van Royen]]. Meritve je opravljal v okolici Pariza, zato se je lahko pogosto vračal v prestolnico in se ukvarjal tudi z drugimi raziskavami. Navidezno preproste meritve so zahtevale veliko dela. Vrh zvonikov in stolpov, ki so določali njegov sestav trikotnikov, je moral postaviti [[merilni inštrument|merske inštrumente]] z [[leča (optika)|lečami]]. Natančno je izmeril razdaljo med [[Montdidier]]jem in Amiensom, ki ležita na istem poldnevniku. Nato je natančno določil njuni [[zemljepisna širina|zemljepisni širini]] s [[kvadrant]]om, na katerega je prvi namestil astronomski daljnogled, in na novo izmeril polmer [[Zemlja|Zemlje]]. Kote je odmerjal z [[mikrometer|mikrometrskim]] [[mikroskop]]om z gibljivo nitjo, ki ga je malo prej leta [[1666]] izboljšal [[Adrien Auzout|Auzout]]. Picardov veliki astronomski [[sekstant]] s polmerom 3,25 [[meter|m]] za določitev navpičnic na obeh koncih loka, ki ga je bilo treba izmeriti, bi se lahko pokvaril, če bi ga prepeljali na vozu. Zato so ga morali iz Pariza v Amiens nositi peš na nosilih. Osnovnica, dolga 11 [[kilometer|km]], je segala od [[Villejeuif]]a do [[Juvisy]]ja. Izmerili so jo dvakrat z lesenimi drogi dolgimi 8 m. Droge so morali vsakokrat z ogelnikom in z navpično nitjo skrbno preveriti, ali res ležijo naravnost in vodoravno. Po njegovih merjenjih je bila velikost loka 1° 22' 55" in 1° Zemljinega poldnevnika 111,213 km (57.060 [[seženj|sežnjev]], po sodobnih merjenjih pa 111,18 km). Tudi njegovo meritev smatrajo za slučajno tako natančno, ker je nastala kompenzacijska [[napaka meritve|napaka]]. [[dolžina|Dolžine]] je meril z lesenimi letvami, vpliva [[aberacija svetlobe|aberacije svetlobe]] in astronomske [[nutacija|nutacije]] pa ni upošteval, ker ju še ni poznal. Njegova meritev je bila zadnja meritev Zemlje kot [[krogla|krogle]], ker so kmalu zatem ugotovili, da njena oblika od te odstopa, vendar je zelo pomembna, ker je kasneje služila [[Isaac Newton|Newtonu]] kot dovolj natančen podatek o velikosti Zemlje, brez katerega ne bi mogel ugotoviti [[splošni gravitacijski zakon|enakosti]] [[sila|sil]], zaradi katerih padajo [[telo (fizika)|telesa]] in zaradi katerih se giblje [[Luna]] okoli Zemlje. Picardova natančnost pa je vseeno osupljiva. Napaka je samo 0,001. Leta [[1756]] je bil [[Nicolas Louis de Lacaille|de Lacaille]] le trikrat uspešnejši. Njegova napaka je bila 0,0003. Leta [[1669]] je Picard zapisal: »Da bi primerjali izkušnje, ki smo si jih pridobili v pariškem observatoriju z izkušnjami [[Tycho Brahe|de Braheja]] in zamenjali pariški poldnevnik s poldnevnikom v [[Uranienborg]]u, moramo izračunati natančno razliko v zemljepisni dolžni med tema dvema poldnevnikoma. Zato je bilo treba v obeh krajih izmeriti oddaljenost [[Jupiter (planet)|Jupitrovih]] [[naravni satelit|satelitov]]. Prav tako bi bilo dobro, da bi znova izmerili višino tečaja s kraja, kjer je bil Uranienborg, da bi primerjali svoje pripomočke z de Brahejevimi in videli, koliko lahko zaupamo njegovemu opazovanju. ...« De Brahejeva opazovanja, na katerih temeljijo [[Keplerjevi zakoni]], so zbujala veliko zanimanja, saj so jih lahko primerjali z [[lega]]mi, ki so jih skoraj po 100 letih izmerili v Parizu. Mrki Jupitrovih satelitov pa so izjemno koristni. Ob istem času jih je mogoče videti tako v Parizu kakor na [[Danska|Danskem]]. Z njimi lahko primerjamo krajevni čas obeh mest in s tem razliko njunih zemljepisnih dolžin. Da jih je Picard lahko natančno opazoval, je nesel s seboj 3 daljnoglede, opremljene z Auzoutovim mikrometrskim vijakom, in opremo, s katero je izmeril poldnevnik. Na Dansko je odpotoval julija [[1671]]. Od observatorija, ki ga je de Brahe zapustil leta [[1597]], so ostali samo še temelji. Vendar je Picardu uspelo ugotoviti, kje so stali inštrumenti. Na isto mesto je postavil svoje in skupaj z mladim [[Ole Christensen Rømer|Rømerjem]] izpeljal nalogo. Rømer je s svojo sposobnostjo naredil na Picarda tolikšen vtis, da ga je odpeljal s seboj v Pariz in dosegel, da je postal profesor astronomije in član Akademije znanosti. Čeprav z današnjega pogleda Picardova meritev poldnevniškega loka sama po sebi ni bila tako natančna, se je s temi podatki vseeno lotil tudi merjenja [[paralaksa|paralakse]] [[Mars (planet)|Mars]]a. Njegova naloga ni bila prav nič enostavna. Potrebno je bilo izračunati razdaljo med Zemljo in kakim drugim planetom, ki je kar se da blizu. Mars se vsakih 15 ali 16
Med vrsto odprav, ki se jih je udeležil od leta [[1676]] do [[1681]] je Picard z [[Philippe de La Hire|de La Hirom]] ([[1640]]-[[1718]]) narisal prvi natančen [[zemljevid]] francoske obale. Ko so leta [[1682]] pokazali ta zemljevid Ludviku XIV. je kralj v šali potožil, da je s tem ob ne ravno zanemarljiv del svojega kraljestva.
|