Pariška komuna: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m delink, replaced: maj → maj AWB
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 5:
Izhodišče Pariške komune je bilo republikansko vzdušje, ki se je razširilo predvsem ob Prvi republiki in v revolucionarni vladi Pariške komune iz leta [[1792]], kakor tudi v ljudski vstaji junija [[1848]], v času Druge republike, ki je bila na krvav način zatrta s strani vlade, ki jo je na oblast pripeljala februarska revolucija leta [[1848]]. Leta [[1848]] se je na barikadah tudi prvič pojavila rdeča zastava, katere barva predstavlja rdečo kri svobodnih ljudi, medtem ko so na trobojnico gledali kot na sinonim represije.
 
Od leta [[1789]] do [[1871]], so v [[Francija|Franciji]] vladali pretežno monarhistični ali imperialistični režimi (Prvo cesarstvo, Obnova, Julijska monarhija, Drugo cesarstvo), medtem ko je republikanska oblika vladavine obstajala zgolj nekaj let. [[Julij]]aJulija [[1870]], je [[Napoleon III.]] pričel vojno s [[Prusija|Prusijo]], ki ga je, zaradi slabe priprave, hitro privedla do poraza. Tretja republika je bila razglašena [[4. september|4. septembra]] [[1870]], a se je vojna nadaljevala. V [[Pariz]]u je sredi zime 1870-71 zavladala huda lakota. [[Jules Favre]], vladni minister za zunanje zadeve narodne obrambe, je podpisal premirje z [[Otto von Bismarck|Bismarckom]]. Le-to je predvidevalo, razen obdobja prenehanja sovražnih dejanj za petnajst dni, z možnostjo podaljševanja, sklic narodne skupščine, opolnomočene zgolj za odločitev o vojni in miru. Volitve 8. februarja so predvidevale močno zastopanost monarhistov v Narodni skupščini. Vsi pariški poslanci so bili republikanci in mnogi med njimi tudi ekstremisti. Republikanska vlada se je zatem sestala v Bordeauxu, zatem v Versaillesu, da ne bi klonila pred pariškimi upori, kakor se je to že zgodilo v času Vlade narodne obrambe (še posebej 31. oktobra).
 
Republikansko vlado je vodil [[Adolphe Thiers]]. Poskušal se je povzpeti na oblast in izpogajati mirovno pogodbo s [[Prusija|Prusijo]]. Parižani, ki so podpirali nasilen pohod, so vseskozi mislili, da bodo lahko uresničili svojo vizijo v celotni Franciji in se niso pustili razorožiti. Zato je prišlo do uporabe sile med vlado republike in delom pariškega prebivalstva (pretežno v vzhodnih okrajih Pariza).