Ligurija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Dodajanje: ceb:Liguria |
m →Zemljepisna lega in podnebje: delink AWB |
||
Vrstica 29:
Dežela leži na obali Ligurskega morja, ki je severni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]] zahodno od [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]]. V notranjost sega do pobočij [[Alpe|Alp]] in [[Apenini|Apeninov]], na vzhodu pa zajema del [[Padska nižina|Padske nižine]]. Zaradi občutnih [[morfologija|morfoloških]] in [[podnebje|podnebnih]] razlik se Ligurija deli v dve ozemlji, imenovani Vzhodno Primorje (''Riviera di levante'') in Zahodno Primorje (''Riviera di ponente''), približno med katerima leži glavno [[italijanska mesta|mesto]] Genova. Vzhodno Primorje z visoko skalnato obalo je zaključek Apeninov, medtem ko zavzema Zahodno Primorje skrajne obronke Alp, ki se spuščajo v morje s precej položno, včasih [[pesek|peščeno]] obalo. [[nižina|Nižavje]] med Alpami in Apenini, ki sega v Ligurijo na severovzhodu, je začetni del obširne Padske nižine in predstavlja 28% deželne površine.
Ta [[geografija|geografska]] raznolikost in skoraj zaključen obroč [[gora|gorovja]], ki omejuje deželo na severu, močno vplivata predvsem na njeno podnebje, posredno pa tudi na [[gospodarstvo]]. Tako je v Vzhodnem Primorju povprečna letna [[temperatura]] zelo ugodna, saj ponekod razmah ne presega 15°C (januarja 9-10°C,
==Zgodovina==
Izkopanine pričajo, da je tod bival že [[neandertalec]], a po [[zgodovina|zgodovinskih]] podatkih so bili prvi stalni prebivalci dežele [[Liguri]], ki so v [[2. tisočletje pr. n. št.|drugem tisočletju pr. n. št.]] poselili vso današnjo severno Italijo in južno [[Francija|Francijo]]. Pozneje so jih izpodrinili [[Kelti]], [[Feničani]] in [[Grki]], predvsem pa [[Kartagina|Kartažani]] v [[4. stoletje pr. n. št.|četrtem stoletju pr. n. št.]] Po [[punske vojne|punskih vojnah]] so deželi vladali [[Rimljani]].
| |||