Kontrabas: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
m vrnitev sprememb uporabnika 93.103.109.98 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Klemen Kocjancic
Vrstica 2:
[[Slika:Polz kontrabas.JPG|thumb|right|300px|Polž in vijaki pri kontrabasu]]
 
'''Kontrabas''' je največji izmed [[godala|godalnih]] [[glasbilo|instrumentov]] in proizvaja najnižje [[ton]]e. Za razliko od ostalih godalnih instrumentov so njegove strune uglašene v čistih [[kvarta]]h (e,ag, d,g A, E); lahko ima tudi peto struno, praviloma uglašeno na ton C. Kontrabas [[transpozicija|transponira]] [[oktava|oktavo]] navzdol, kar pomeni, da [[nota]], ki jo zaigramo na ta instrument, zveni oktavo nižje. (Je edino godalo, ki transponira, razlog pa je preglednost pisave, sicer bi [[notni zapis]] nizkih tonov terjal preveč pomožnih črt.)
 
Kontrabas se je razvil iz [[viola da gamba|viole da gamba]] in v glavnem obdržal obliko trupa z ravnim dnom in širokim obodom. Znan je že od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje, v instrumentalne [[zasedba|zasedbe]] pa so ga uvrstili v 17. stoletju. Vrat glasbila si glasbenik nasloni čez levo ramo, s kovinsko nogo pa je glasbilo uprto v tla. Kontrabasist igra na kontrabas stoje ali sede na visokem stolcu. Kontrabas ima poševna ramena, da glasbenik lažje doseže spodnji del [[ubiralka|ubiralke]]. Na kontrabas lahko brenkamo ([[pizzicato]]) ali igramo z lokom - kontrabas ima najtežji in najkrajši lok med godali. Načini igranja z lokom se razlikujejo glede na dežele. Večina izvajalcev v Evropi uporablja [[Bottesini]]jev ali »francoski« lok. V Srednji in Vzhodni Evropi pa imajo izvajalci raje »nemški lok«, izdelan na osnovi [[Dragonetti]]jevega loka. Držijo ga s spodnje strani kakor lok za [[viola|violo]]. Znan je pod vzdevkom »žaga za meso«. Če na kontrabas brenkamo, dobimo globok, doneč zvok. Zato ga pogosto uporabljajo v [[jazz]]u in [[ljudska glasba|ljudski glasbi]].