Redakcija: 22:39, 18. april 2011 uredi Jkaja (pogovor \| prispevki) 233 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 22:47, 18. april 2011 uredi razveljavi Jkaja (pogovor \| prispevki) 233 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 3: ==Humoristična književnost== Humoreska spada na področje [[humoristična književnost\|humoristične književnosti]], t. j. književnosti, ki vsebuje humor, komičnost ali vedro šaljivost in z njimi zbuja smeh. Sem štejemo še druge krajše zvrsti v vezani besedi in prozi ([[Smešnica\|smešnico]], [[Aforizem\|aforizem]], [[Anekdota\|anekdoto]], [[Satira\|satiro]], [[Parodija\|parodijo]], [[Travestija\|travestijo]] in [[Groteska\|grotesko]]) ter v [[Dramatika\|dramatiki]] ([[Komedija\|komedijo]] in [[Farsa\|farso]]). Daljše [[Povest\|povesti]] in [[Roman\|romani]] so redki. Humor je bil tako v vezani kot nevezani besedi prisoten že v [[Ljudsko slovstvo\|ljudskem slovstvu]], najdemo ga tudi v [[Antična književnost\|antični književnosti]] (pri npr. [[Arhiloh\|Arhilohu]], [[Aristofan\|Aristofanu]], [[Petronij\|Petroniju]]), od [[Renesansa\|renesanse]] naprej pa mu lahko sledimo tudi v delih pomembnejših avtorjev, kot so: [[Giovanni Boccaccio\|Giovanni Boccaccio]], [[François Rabelais\|François Rabelais]], [[Miguel de Cervantes\|Miguel de Cervantes]], [[Laurence Sterne\|Laurence Sterne]], [[Henry Fielding\|Henry Fielding]], [[Charles Dickens\|Charles Dickens]], [[Wilhelm Busch\|Wilhelm Busch]], [[Mark Twain\|Mark Twain]], [[Jaroslav Hašek\|Jaroslav Hašek]], [[Mihail Mihajlovič Zoščenko\|Mihail Mihajlovič Zoščenko]]. Na Slovenskem se je humor v prozi sprva pojavil že pri [[Primož Trubar\|Trubarju]], izraziteje pa se kaže nekoliko kasneje v [[Pridiga\|pridigah]] [[Janez Svetokriški\|Janeza Svetokriškega]], mestoma je opazen v delih [[Valentin Vodnik\|Valentina Vodnika]]. Med [[Mladoslovenci\|mladoslovenci]] je humor v svoja dela prvi vključil [[Janez Trdina\|Janez Trdina]], za njim pa [[Josip Jurčič\|Josip Jurčič]] ([http://sl.wikisource.org/wiki/Kozlovska_sodba_v_Vi%C5%A1nji_Gori ''Kozlovska sodba v Višnji Gori'']), [[Janez Mencinger\|Janez Mencinger]] (parodija na [[Anton Koder\|Antona Kodra]] [[Cmokavzar in Ušperna\|''Cmokavzar in Ušperna'']]), [[Janko Kersnik\|Janko Kersnik]] in [[Fran Detela\|Fran Detela ]] (humoreske). Prvi plodovitejši slovenski humorist je bil [[Jakob Alešovec\|Jakob Alešovec]] ([[Ljubljanske slike\|''Ljubljanske slike'']], [http://sl.wikisource.org/wiki/Kako_sem_se_jaz_likal ''Kako sem se jaz likal''] …). ==Razvoj== Vrstica 17 ⟶ 15: V drugi polovici 19. stoletja se je humoreska uveljavila tudi v slovenski [[Književnost\|literaturi]]. Med humoreske lahko prištevamo že nekatere kratke zgodbe [[Josip Jurčič\|Josipa Jurčiča]] ([[Po tobaku smrdiš\|''Po tobaku smrdiš'']]), a je svoja dela kot humoresko izrecno označil šele [[Janko Kersnik\|Janko Kersnik]] ([http://sl.wikisource.org/wiki/Nova_%C5%BEeleznica ''Nova železnica''], [http://sl.wikisource.org/wiki/Dva_adjunkta ''Dva adjunkta''], [http://sl.wikisource.org/wiki/Dohtar_Konec_in_njegov_konj ''Dohtar Konec in njegov konj''], [http://sl.wikisource.org/wiki/Kolesarjeva_snubitev ''Kolesarjeva snubitev'']). Za njim so humoreske pisali zlasti [[Fran Detela\|Fran Detela]], [[Rado Murnik\|Rado Murnik]], [[Ljudevit Pivko\|Ljudevit Pivko]], [[Niko Kuret\|Niko Kuret]], [[Manko Golar\|Manko Golar]], [[Janko Mlakar\|Janko Mlakar]] in [[Fran Milčinski\|Fran Milčinski]], ki je med naštetimi najpomembnejši. Poleg [[Ljudsko slovstvo\|ustnega izročila]] ljudskih šal in [[Zgodba\|zgodb]], ki je sooblikovalo začetke umetne [[Proza\|proze]] pri [[Vajevci\|vajevcih]] (še posebej pri [[Simon Jenko\|Simonu Jenku]] – [[Kaznovana tercijalka\|''Kaznovana tercijalka'']], [[Predpustnica\|''Predpustnica'']]) so na Slovenskem poznali humoreske iz evropske ljudske [[Knjiga\|knjige]] o [[Nemški Pavliha v slovenski preobleki\|''Nemškem Pavlihi v slovenski preobleki'']]. Serijska junaka tujega izvora sta med drugimi bila še [[Lažnivi Kljukec\|''Lažnivi Kljukec'']] ''(kako se mu je na morju, na suhem in v vojski godilo)'' in turški Pavliha [[Nasredin hodža\|Nasredin hodža]] ([[Nasredinove burke\|''Nasredinove burke'']]). V središče pa je lahko postavljen tudi bebček (npr. [[Poldrugi Martin\|''Poldrugi Martin'']]) oz. bebasti kolektiv: [[Višnjegorci\|Višnjegorci]] (J. Jurčič, ''Kozlovska sodba v Višnji Gori''), [[Marberžani\|Marberžani]] (L. Pivko), [[Butalci\|Butalci]] in [[Ribničani\|Ribničani]] (F. Milčinski), [[Lemberžani\|Lemberžani]] (N. Kuret), [[Verženci\|Verženci]] (M. Golar). == Slovenski avtorji humoresk ==

Humoreska: Razlika med redakcijama