Humoreska: Razlika med redakcijama

'''Humoreska''' oz. šaljiva zgodba je kratka [[Proza|prozna]] pripoved, v kateri prevladuje [[Humor|humor]] kot svojevrstna zmes resnobe, komičnosti in vedrine.

 

Humoreska spada na področje [[humoristična književnost|humoristične književnosti]], t. j. književnosti, ki vsebuje humor, komičnost ali vedro šaljivost in z njimi zbuja smeh. Sem štejemo še druge krajše zvrsti v vezani besedi in prozi ([[Smešnica|smešnico]], [[Aforizem|aforizem]], [[Anekdota|anekdoto]], [[Satira|satiro]], [[Parodija|parodijo]], [[Travestija|travestijo]] in [[Groteska|grotesko]]) ter v [[Dramatika|dramatiki]] ([[Komedija|komedijo]] in [[Farsa|farso]]). Daljše [[Povest|povesti]] in [[Roman|romani]] so redki.

 

Humor je bil tako v vezani kot nevezani besedi prisoten že v [[Ljudsko slovstvo|ljudskem slovstvu]], najdemo ga tudi v [[Antična književnost|antični književnosti]] (pri npr. [[Arhiloh|Arhilohu]], [[Aristofan|Aristofanu]], [[Petronij|Petroniju]]), od [[Renesansa|renesanse]] naprej pa mu lahko sledimo tudi v delih pomembnejših avtorjev, kot so: [[Giovanni Boccaccio|Giovanni Boccaccio]], [[François Rabelais|François Rabelais]], [[Miguel de Cervantes|Miguel de Cervantes]], [[Laurence Sterne|Laurence Sterne]], [[Henry Fielding|Henry Fielding]], [[Charles Dickens|Charles Dickens]], [[Wilhelm Busch|Wilhelm Busch]], [[Mark Twain|Mark Twain]], [[Jaroslav Hašek|Jaroslav Hašek]], [[Mihail Mihajlovič Zoščenko|Mihail Mihajlovič Zoščenko]]. Na Slovenskem se je humor v prozi sprva pojavil že pri [[Primož Trubar|Trubarju]], izraziteje pa se kaže nekoliko kasneje v [[Pridiga|pridigah]] [[Janez Svetokriški|Janeza Svetokriškega]], mestoma je opazen v delih [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]]. Med [[Mladoslovenci|mladoslovenci]] je humor v svoja dela prvi vključil [[Janez Trdina|Janez Trdina]], za njim pa [[Josip Jurčič|Josip Jurčič]] ([http://sl.wikisource.org/wiki/Kozlovska_sodba_v_Vi%C5%A1nji_Gori ''Kozlovska sodba v Višnji Gori'']), [[Janez Mencinger|Janez Mencinger]] (parodija na [[Anton Koder|Antona Kodra]] [[Cmokavzar in Ušperna|''Cmokavzar in Ušperna'']]), [[Janko Kersnik|Janko Kersnik]] in [[Fran Detela|Fran Detela ]] (humoreske). Prvi plodovitejši slovenski humorist je bil [[Jakob Alešovec|Jakob Alešovec]] ([[Ljubljanske slike|''Ljubljanske slike'']], [http://sl.wikisource.org/wiki/Kako_sem_se_jaz_likal ''Kako sem se jaz likal''] …).

 

Že [[Grki|stari Grki]] so poznali šaljive zgodbe o [[Abderiti|Abderitih]], v [[13. stoletje|13. stoletju]] se je za to zvrst udomačil francoski izraz ''fabliaux'', v [[15. stoletje|15. stoletju]] ''facetije'' (šaljive novele), v [[19. stoletje|19. stoletju]] v podlistkih dnevnikov pa ''humoreska'' (kratka vedra zgodba).

 

V humoreski gre navadno za to, da iznajdljivi in zviti junak pretenta nespametnega nasprotnika ali pa se bralec nasmeje na račun čudnih navad drugih skupin. Na koncu se pojavlja komični preobrat – poanta. Najpogostejši motivi so: zvijača, laž, bahaštvo, jezičnost, razkritje zakonske nezvestobe in pokvarjenost [[Duhovščina|duhovščine]]. [[Literarni lik|Osebe]] so tipi, največkrat v zgodbi nastopajo: far, študent, krčmar, kmet, oblastnik ali cigan. Far in kmet sta pogosto prikazana v svoji slabši podobi, študent pa za svoje hudomušnosti ostaja nekaznovan. [[Smeh|Smeh]] povzročajo človekove naravne potrebe po hrani, pijači, erotiki, kar prispeva k robatosti komike. Po zgradbi so humoreske preproste, enopramenske in večinoma enoepizodne, a se pogosto povezujejo v [[Knjižna zbirka|zbirke]]. [[Komika|Komika]] je situacijska, grajena tudi iz besedne igre, npr. iz nalašč dobesedno in narobe razumljenih izjav in z uporabo [[Dialekt|dialekta]]. Humoreske so pogosto dramatizirali v [[Burka|burke]] in [[Veseloigra|veseloigre]]. Od anekdote se razlikujejo po dobrodušnem humorju, ruralnih temah, interesu za dejanje (namesto za značaj) osebe in po nagnjenosti k pretiravanju.<br />

V okviru [[Mladinska književnost|mladinske književnosti]] so literarni teoretiki odkrili posebno vrsto humoreske: »nadrealno komično pripoved«. Zanjo je značilen motiv narobe sveta, kar pomeni, da dogajanje v zgodbi ne poteka po zakonih logike. Povezava med realnim in irealnim svetom je obrnjena. Junakom se zdi [[fantastičen svet|fantastičen svet]] edini resničen, realni svet pa je za njih zlagan, še posebej gledano z otroške perspektive.<br />

==Viri==

*''Enciklopedija Slovenije'', 4 in 13. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978–2002.{{COBISS|ID=17411}}

*[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27keywords%3dhumoreska%27&pageSize=20 Dlib: humoreska]

*[http://lit.ijs.si/saljiva.html Miran Hladnik: Šaljiva zgodba]