Humoreska: Razlika med redakcijama

==Značilnosti humoreske==

V humoreski gre navadno za to, da iznajdljivi in zviti junak pretenta nespametnega nasprotnika ali pa se bralec nasmeje na račun čudnih navad drugih skupin. Na koncu se pojavlja komični preobrat – poanta. Najpogostejši motivi so: zvijača, laž, bahaštvo, jezičnost, razkritje zakonske nezvestobe in pokvarjenost [[Duhovščina|duhovščine]]. [[Literarni lik|Osebe]] so tipi, največkrat v zgodbi nastopajo: far, študent, krčmar, kmet, oblastnik ali cigan. Far in kmet sta pogosto prikazana v svoji slabši podobi, študent pa za svoje hudomušnosti ostaja nekaznovan. [[Smeh|Smeh]] povzročajo človekove naravne potrebe po hrani, pijači, erotiki, kar prispeva k robatosti komike. Po zgradbi so humoreske preproste, enopramenske in večinoma enoepizodne, a se pogosto povezujejo v [[Knjižna zbirka|zbirke]]. [[Komika|Komika]] je situacijska, grajena tudi iz besedne igre, npr. iz nalašč dobesedno in narobe razumljenih izjav in z uporabo [[Dialekt|dialekta]]. Humoreske so pogosto dramatizirali v [[Burka|burke]] in [[Veseloigra|veseloigre]]. Od anekdote se razlikujejo po dobrodušnem humorju, ruralnih temah, interesu za dejanje (namesto za značaj) osebe in po nagnjenosti k pretiravanju.<br />

Nekateri humoresko in šaljivo zgodbo obravnavajo ločeno, prva naj bi bila literarno kvalitetnejša od druge, a je tako ločevanje nesmiselno, zato sta v tem članku oba termina obravnavana pod istim geslom.